Vsi pravi kristjani so evangelizatorji

»Pojte GOSPODU, njegovo ime slavite, oznanjujte dan za dnem njegovo odrešenje [dobro novico njegovega odrešenja, NW]!« (PSALM 96:2, SSP)

 1. Katero dobro novico morajo ljudje slišati in kako Jehovove priče zgledno širijo takšno novico?

V SVETU, kjer ne mine dan brez nesreče, je res tolažilno vedeti, da bo, kot napoveduje Biblija, kmalu konec vojne, kriminala, lakote in zatiranja. (Psalm 46:9; 72:3, 7, 8, 12, 16) Ali ni to zares dobra novica, ki jo mora vsakdo slišati? Jehovove priče menijo tako. Povsod so znani kot oznanjevalci ‚dobre novice o nečem boljšem‘. (Izaija 52:7, NW) Resda so mnogi Priče zaradi svoje odločenosti, da govorijo o dobri novici, preganjani. Toda iskreno se zanimajo za dobro drugih. In kakšno spričevalo gorečnosti ter vztrajnosti so si Priče tako pridobili!

 2. Zakaj so med drugim Jehovove priče goreči?

² Gorečnost današnjih Jehovovih prič je podobna gorečnosti kristjanov prvega stoletja. O teh je v rimskem katoliškem časopisu L’Osservatore Romano pravilno pisalo: »Prvi kristjani so takoj po krstu začutili, da so dolžni širiti evangelij. Sužnji so prenašali evangelij od ust do ust.« Zakaj so Jehovove priče, podobno kot ti zgodnji kristjani, tako goreči? Prvič zato, ker dobra novica, ki jo objavljajo, izvira od samega Boga Jehova. Ali je lahko še kak boljši razlog za to, da so goreči? S svojim oznanjevanjem se odzivajo na psalmistove besede: »Pojte GOSPODU, njegovo ime slavite, oznanjujte dan za dnem njegovo odrešenje [dobro novico njegovega odrešenja, NW ]!« (Psalm 96:2, SSP)

 3. a) Kateri je drugi razlog za gorečnost Jehovovih prič? b) Kaj spada k ‚[Božjemu] odrešenju‘?

³ Psalmistove besede nas spomnijo na drugi razlog, zakaj so Jehovove priče goreči. Njihovo sporočilo je sporočilo rešitve. Nekateri posamezniki si na zdravstvenem, socialnem, ekonomskem ali kakem drugem področju prizadevajo izboljšati sočloveku kakovost življenja in takšna prizadevanja so hvalevredna. Toda kar koli lahko človek naredi za drugega, je zelo omejeno v primerjavi z ‚[Božjim] odrešenjem‘. Jehova bo po Jezusu Kristusu krotke rešil greha, bolezni in smrti. To bo za tiste, ki se bodo tega okoristili, pomenilo večno življenje! (Janez 3:16, 36; Razodetje 21:3, 4) Rešitev spada med »čudovita dela«, o katerih danes pripovedujejo kristjani, ko se odzivajo na besede: »Pripovedujte med poganskimi narodi veličastvo njegovo [Božje], med vsemi ljudstvi čudovita dela njegova! Ker velik je GOSPOD in velike hvale vreden, strašen je on nad vse bogove.« (Psalm 96:3, 4)

Gospodarjev zgled

4.–6. a) Kateri je tretji razlog za gorečnost Jehovovih prič? b) Kako je Jezus pokazal gorečnost za oznanjevanje dobre novice?

⁴ Navedimo še tretji razlog za gorečnost Jehovovih prič. Posnemajo zgled Jezusa Kristusa. (1. Petrov 2:21) Ta popolni človek je z vsem srcem sprejel nalogo ‚oznanjevanja blagovestja [dobre novice, NW ] krotkim‘. (Izaija 61:1; Lukež 4:17–21) Tako je postal evangelizator, sporočevalec dobre novice. Podolgem in počez je prepotoval Galilejo in Judejo, »oznanjujoč evangelij kraljestva«. (Matevž 4:23) In ker je vedel, da se bodo mnogi odzvali na to dobro novico, je svojim učencem dejal: »Žetve je sicer mnogo, ali delavcev malo. Prosite torej Gospodarja žetve, naj pošlje delavcev na žetev svojo.« (Matevž 9:37, 38)

⁵ Jezus je skladno s svojo prošnjo tudi druge šolal za evangelizatorje. Čez čas je razposlal tudi apostole same in jim naročil: »Hodeč pa oznanjujte in pravite: Približalo se je nebeško kraljestvo.« Ali ne bi bilo zanje bolj praktično, da bi zasnovali programe, s katerimi bi olajšali takratne družbene probleme? Ali pa bi morali sodelovati v politiki in se bojevati zoper nebrzdano korupcijo takratnega časa? Ne. Jezus je namesto tega vsem krščanskim evangelizatorjem postavil merilo, ko je svojim sledilcem dejal: »Hodeč pa oznanjujte.« (Matevž 10:5–7)

⁶ Kasneje je Jezus razposlal naslednjo skupino učencev oznanjat: »Približalo se je [. . .] kraljestvo Božje.« Ko so se vrnili, da bi poročali, kakšen uspeh so doživeli na evangelizacijskem potovanju, je bil zelo vesel. Molil je: »Hvalim te, Oče, Gospodar neba in zemlje! da si to skril modrim in razumnim in razodel nedoraslim [otročičem, SSP ].« (Lukež 10:1, 8, 9, 21) Jezusovi učenci, prej marljivi ribiči, kmetovalci in drugo, so bili v primerjavi z visoko izobraženimi verskimi voditelji naroda kakor otročiči. Toda bili so poučeni za objavljanje najboljše od vseh dobrih novic.

7. Komu so Jezusovi sledilci po Jezusovem vnebohodu najprej oznanili dobro novico?

⁷ Po tem ko se je Jezus dvignil v nebesa, so njegovi sledilci še naprej širili dobro novico o rešitvi. (Dejanja 2:21, 38–40) Komu so najprej oznanjevali? Ali so se odpravili k narodom, ki niso poznali Boga? Ne, najprej je bil njihovo področje Izrael, ljudstvo, ki je poznalo Jehova že več kot 1500 let. Ali so imeli pravico oznanjevati v deželi, kjer se je Jehova že častilo? Da. Jezus jim je rekel: »Boste mi priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji in do kraja zemlje.« (Dejanja 1:8) Izrael je moral slišati dobro novico prav kakor vsak drug narod.

8. Kako Jehovove priče danes posnemajo Jezusove sledilce iz prvega stoletja?

⁸ Jehovove priče podobno danes oznanjujejo po vsem svetu. Sodelujejo z angelom, ki ga je videl Janez in ki »je imel večen evangelij [dobro novico, NW ], da ga oznani prebivalcem na zemlji in vsakemu narodu in rodu in jeziku in ljudstvu«. (Razodetje 14:6) V letu 2001 so bili dejavni v 235 deželah in področjih, tudi takih, ki se štejejo h krščanskim. Ali je napačno, da Jehovove priče oznanjujejo tam, kjer je tako imenovano krščanstvo že ustanovilo svoje cerkve? Nekateri pravijo, da je, in morda na tako evangeliziranje celo gledajo kot na »krajo ovčic«. Toda Jehovove priče se spominjajo, kaj je Jezus čutil do ponižnih Judov svojih dni. Jezus se jim ni obotavljal govoriti o dobri novici, čeprav so že imeli duhovništvo. Ljudje so ‚se mu zasmilili; kajti bili so izmučeni in razkropljeni kakor ovce, ki nimajo pastirja‘. (Matevž 9:36) Ali naj bi Jehovove priče ponižnim ljudem, katere najdejo in ne vedo za Jehova in njegovo Kraljestvo, prikrili dobro novico pač zato, ker nekatere religije trdijo, da so pod njihovo oblastjo? Po zgledu Jezusovih apostolov odgovarjamo z ne. Dobra novica se mora brez izjeme oznaniti »med vsemi narodi«. (Marko 13:10)

Vsi zgodnji kristjani so evangelizirali

9. Kdo je v krščanski občini prvega stoletja sodeloval v oznanjevanju?

⁹ Kdo je v prvem stoletju sodeloval v oznanjevanju? Dejstva kažejo, da so bili vsi kristjani evangelizatorji. Pisec W. S. Williams opaža: »V celoti je dokazano, da so vsi kristjani zgodnje Cerkve [. . .] oznanjali evangelij.« Glede dogodkov na binkošti leta 33 n. š. v Bibliji piše: »Vsi [moški in ženske] se napolnijo svetega Duha in začno govoriti v drugih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati.« Evangelizatorji so postali moški in ženske, mlajši in starejši, sužnji in svobodni. (Dejanja 1:14; 2:1, 4, 17, 18; Joel 2:28, 29; Galatom 3:28) Ko je bilo zaradi preganjanja mnogo kristjanov prisiljenih zbežati iz Jeruzalema, so tisti, »ki so se bili razkropili, [. . .] hodili okrog, oznanjujoč besedo evangelija [dobre novice, NW ]«. (Dejanja 8:4) Evangelizirali so torej vsi, »ki so se bili razkropili«, ne samo nekaj postavljenih.

10. Kakšna dvojna naloga je bila opravljena pred uničenjem judovskega sistema?

¹⁰ V tistih zgodnjih letih je res bilo tako. Jezus je prerokoval: »Ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec.« (Matevž 24:14) Te besede so se v prvem stoletju izpolnile tako, da je bila dobra novica objavljena širom okrog, še preden so rimske vojske uničile judovski verski in politični sistem. (Kološanom 1:23) Nadalje so vsi Jezusovi sledilci ubogali njegovo zapoved: »Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in svetega Duha, učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal.« (Matevž 28:19, 20) Zgodnji kristjani krotkih niso le spodbujali, naj verjamejo v Jezusa, in jih nato kar prepustili samim sebi, kakor to počnejo nekateri sodobni pridigarji. Ne, poučili so jih, da so postali Jezusovi učenci, jih organizirali v občine in usposobili, da so lahko tudi sami oznanjevali dobro novico in pridobivali učence. (Dejanja 14:21–23) Jehovove priče danes sledijo temu vzorcu.

11. Kdo danes objavlja najboljšo dobro novico človeštvu?

¹¹ Številni Jehovovi pričevalci se po zgledu Pavla, Barnaba in drugih iz prvega stoletja preselijo kot misijonarji v tuje dežele. Njihovo delo je zares koristno, saj se ne vmešavajo v politiko oziroma kako drugače oddaljujejo od naloge oznanjevanja dobre novice. Preprosto ubogajo Jezusovo zapoved: »Hodeč pa oznanjujte.« Vendar večina Jehovovih prič niso misijonarji v tujih deželah. Mnogi so zaposleni v svetni službi, da zaslužijo za preživetje, drugi hodijo še v šolo. Nekateri vzgajajo otroke. Toda vsi Priče govorijo z drugimi o dobri novici, ki so se jo naučili. Mlajši in starejši, moški in ženske se z veseljem odzivajo na biblijsko prigovarjanje: »Oznanjuj besedo, vztrajaj v ugodnih in neugodnih okoliščinah.« (2. Timoteju 4:2, SSP) Kakor njihovi predhodniki iz prvega stoletja ‚neutrudno učijo in oznanjajo evangelij [dobro novico, NW ] o Kristusu Jezusu‘. (Dejanja 5:42, SSP) Objavljajo najboljšo dobro novico za človeštvo.

Proselitizem ali evangeliziranje?

12. Kaj je proselitizem in kako ljudje gledajo nanj?

¹² V grščini obstaja beseda prosélytos, ki pomeni »spreobrnjenec«. Od tod izhaja tudi slovenska beseda »proselitizem«, ki v osnovi pomeni »spreobračanje«. Dandanes nekateri pravijo, da je proselitizem škodljiv. V dokumentu, ki ga je izdal Svetovni svet cerkva, je zapisano celo o »grehu proselitizma«. Zakaj? Catholic World Report navaja: »Zaradi nenehnega pritoževanja pravoslavne cerkve je ‚proselitizem‘ dobil tudi pomen nasilnega spreobračanja.«

13. Navedite primere škodljivega proselitizma.

¹³ Ali je proselitizem škodljiv? Lahko je. Jezus je povedal, da je spreobračanje pismarjev in farizejev škodovalo njihovim spreobrnjencem. (Matevž 23:15, SSP) ‚Nasilno spreobračanje‘ je seveda napačno. Po besedah zgodovinarja Jožefa je na primer Makabejec Janez Hirkan, ko si je podjarmil Idumejce, tem »dovolil, da so ostali v svoji deželi toliko časa, dokler so se obrezovali in bili pripravljeni upoštevati judovske zakone«. Če so Idumejci pod judovskim vladarstvom hoteli živeti, so morali ravnati po judovski veri. Zgodovinarji nam povedo, da si je Karel Veliki v osmem stoletju n. š. podvrgel poganske Sase v severni Evropi in jih surovo prisilil k spreobrnitvi.a Toda kako iskrena je bila spreobrnitev Sasov ali Idumejcev? Koliko je bil denimo idumejski kralj Herod, ki je skušal ubiti malega Jezusa, pristno vdan od Boga navdihnjeni Mojzesovi postavi? (Matevž 2:1–18)

14. Kako nekateri misijonarji tako imenovanega krščanstva silijo ljudi k spreobrnitvi?

¹⁴ Ali so spreobračanja danes prisilna? Za nekatera lahko v nekem pogledu rečemo, da so. Poročali so, da nekateri misijonarji tako imenovanega krščanstva mogočim spreobrnjencem omogočajo šolanje v tujini. Ali pa morda prisilijo lačnega begunca, da posluša pridigo, če želi dobiti obrok hrane. Glede na izjavo, ki so jo leta 1992 izdali na zborovanju pravoslavnih nadškofov, »se včasih spreobrača z gmotnim privabljanjem, včasih pa z različnimi oblikami nasilja«.

15. Ali Jehovove priče spreobračajo tako, kot se danes pojmuje spreobračanje? Pojasnite.

¹⁵ Siliti ljudi, da spremenijo svojo vero, je napačno. Jehovove priče seveda tega ne delajo.b Zato ljudi ne spreobračajo tako, kot se danes pojmuje spreobračanje. Namesto tega kakor kristjani v prvem stoletju vsakomur oznanjujejo dobro novico. Kdor koli se prostovoljno odzove, ga spodbudijo, da si z biblijskim poukom pridobi več spoznanja. Zainteresirani posamezniki se učijo zaupati Bogu in njegovim namenom ter svojo vero trdno temeljijo na natančnem biblijskem spoznanju. In tako prično klicati Božje ime Jehova, da bi se rešili. (Rimljanom 10:13, 14, 17) Sami se odločijo, ali bodo dobro novico sprejeli ali ne. Nikogar se ne sili. Če bi se ga, spreobračanje ne bi imelo pomena. Čaščenje, ki ga Bog sprejema, mora prihajati iz srca. (5. Mojzesova 6:4, 5; 10:12)

Evangeliziranje v sodobnem času

16. Kako se je delo evangeliziranja, ki ga opravljajo Jehovove priče, povečalo v sodobnem času?

¹⁶ Jehovove priče v sodobnem času oznanjujejo dobro novico o Kraljestvu in s tem sodelujejo v večji izpolnitvi Matevževega evangelija 24:14. Pomembno orodje v njihovem oznanjevalskem delu je revija Stražni stolp.c Leta 1879, ko so objavili prvo številko Stražnega stolpa, je revija izšla približno v 6000 izvodih v enem jeziku. Leta 2001, več kot 122 let kasneje, je naklada dosegla 23,042.000 izvodov v 141 jezikih. Vzporedno s tem porastom se je širila oznanjevalska dejavnost Jehovovih prič. Primerjajte nekaj tisoč ur, ki so jih v 19. stoletju letno porabili v delu evangeliziranja, z 1.169,082.225 urami, ki se jih je leta 2001 posvetilo oznanjevanju. Upoštevajte še povprečno 4,921.702 brezplačna biblijska pouka, ki se jih je mesečno vodilo. Kako veliko dobrega se je doseglo! In pri tem je sodelovalo 6,117.666 dejavnih kraljestvenih oznanjevalcev.

17. a) Kakšne krive bogove danes častijo ljudje? b) Koga mora vsakdo spoznati, ne glede na jezik, narodnost ali družbeni položaj?

¹⁷ Psalmist pravi: »Vsi bogovi ljudstev so maliki, GOSPOD pa je naredil nebesa.« (Psalm 96:5) V današnjem svobodomiselnem svetu so nacionalizem, državni simboli, pomembne osebnosti, gmotne reči in celo sámo bogastvo postali predmet čaščenja. (Matevž 6:24; Efežanom 5:5; Kološanom 3:5) Mohandas K. Gandhi je nekoč dejal: »Trdno sem prepričan, da [. . .] je Evropa danes le po nazivu krščanska. Dejansko časti mamona [bogastvo].« Dejstvo je, da se mora dobro novico slišati povsod. Vsakdo, ne glede na jezik, narodnost ali družbeni položaj, mora spoznati Jehova in njegove namene. Naša želja je, da bi se vsi odzvali na psalmistove besede: »Dajajte čast in moč GOSPODU! Dajajte GOSPODU slavo imena njegovega!« (Psalm 96:7, 8) Jehovove priče pomagajo drugim učiti se o Jehovu, tako da mu lahko ti primerno dajejo slavo. Tisti, ki se na to odzovejo, imajo velike koristi. Kakšne koristi uživajo? O tem bomo razpravljali v naslednjem članku.

[Podčrtne opombe]

Ali lahko pojasnite?

• Zakaj so Jehovove priče goreči evangelizatorji?

• Zakaj Jehovove priče oznanjujejo tudi tam, kjer je tako imenovano krščanstvo že ustanovilo svoje cerkve?

• Zakaj Jehovove priče niso proseliti v smislu, kot se danes pojmuje spreobračanje?

• Kako se je delo evangeliziranja, ki ga opravljajo Jehovove priče, povečalo v sodobnem času?

[Slika na strani 9]

Jezus je bil goreč evangelizator in je druge poučeval, da so lahko opravljali enako delo

[Slika na strani 10]

Vsi v občini prvega stoletja so evangelizirali

[Slika na 11]

Siliti ljudi, naj spremenijo svojo religijo, je napačno