Pogum ob nasprotovanju

V EFEŠKO gledališče je fanatična drhal na silo povlekla Gaja in Aristarha, ki sta spremljala apostola Pavla. Tam je pobesnela množica dve uri vpila: »Velika je Artemida Efežanov!« (Apostolska dela 19:28, 29, 34) Ali sta Pavlova spremljevalca ob tem nasprotovanju ostala neomajna? In kako je sploh prišlo do takšnih razmer?

Pavel je v Efezu uspešno oznanjeval približno tri leta, rezultat tega pa je bil, da je veliko Efežanov prenehalo častiti malike. (Apostolska dela 19:26; 20:31) Značilni efeški malik je bil srebrn tempeljček Artemide, boginje plodnosti. Nad mestom se je dvigal njen veličastni tempelj. Te majhne podobe templja so nosili kot amulete ali pa so jih postavili v svoj dom. Kristjani teh malikov seveda niso kupovali. (1. Janezovo 5:21)

Demetrij, eden od srebrarjev, je menil, da je Pavel s svojim oznanjevanjem ogrozil njihov donosni posel. S polresnicami in pretiravanjem je sodelavce prepričal, da bodo ljudje po vsej Mali Aziji prenehali častiti Artemido. Ko so jezni srebrarji začeli na ves glas poveličevati svojo boginjo, je izbruhnil pravi nemir in v vsem mestu je nastala zmeda. (Apostolska dela 19:24–29)

Na tisoče ljudi se je zgrnilo v gledališče, ki je lahko sprejelo 25.000 gledalcev. Pavel se je ponudil, da ogovori nebrzdano drhal, toda uradniki, ki so mu bili prijateljsko naklonjeni, so ga prepričali, da tega ni storil. Na koncu je mestnemu pisarju uspelo pomiriti množico, Gaj in Aristarh pa sta nepoškodovana pobegnila. (Apostolska dela 19:35–41)

Božjim služabnikom danes pri oznanjevanju prav tako morda nasprotujejo posamezniki ali celo večje skupine. Dobro novico pogosto oznanjujejo v mestih, kjer prevladujejo malikovalstvo, nemorala in prestopništvo. Kljub temu pogumno posnemajo apostola Pavla, ki se v Efezu ni »obotavljal učiti [. . .] javno in po hišah«. (Apostolska dela 20:20) In tudi oni so veseli, ko vidijo, da ‚Jehovova beseda mogočno raste in prevladuje‘. (Apostolska dela 19:20)

[Slika na strani 30]

Ostanki efeškega gledališča