Umetnost ljubečega poslušanja

»HVALA, da si me poslušal.« Ali vam je morda pred kratkim kdo rekel kaj takega? To je zares lepa pohvala! Skoraj vsakdo ceni dobrega poslušalca. Tiste, ki so žalostni ali pa jih težijo problemi, lahko s tem, da jih poslušamo, poživimo. In ali nam to, da drugim skrbno prisluhnemo, ne pomaga, da smo radi v njihovi družbi? V krščanski občini ima ljubeče poslušanje zelo pomembno vlogo pri tem, da lahko ‚premišljujemo drug o drugem, da bi se spodbujali k ljubezni in dobrim delom‘. (Hebrejcem 10:24)

Vendar pa so mnogi ljudje slabi poslušalci. Radi dajejo nasvete, pripovedujejo izkušnje ali pa povedo svoje mnenje, namesto da bi prisluhnili temu, kar jim imajo drugi povedati. Poslušanje je res prava umetnost. Kako pa se lahko ljubečega poslušanja naučimo?

Pomemben dejavnik

Jehova je naš »Veliki poučevalec«. (Izaija 30:20, NW) Lahko nas veliko nauči o poslušanju. Razmislimo, kako je Jehova pomagal preroku Eliju. Elija so preplašile grožnje kraljice Jezabele, zato je zbežal v pustinjo in si želel smrti. Tam je z njim spregovoril Božji angel. Jehova je poslušal, ko mu je prerok pojasnil, česa ga je strah, nato pa mu je pokazal svojo veliko moč. In kakšen je bil izid? Elija se je strahu osvobodil in se spet lotil svoje naloge. (1. kraljev 19:2–15) Zakaj si Jehova vzame čas, da prisluhne skrbem svojih služabnikov? Zato ker mu je zanje mar. (1. Petrovo 5:7) Tako smo prišli do pomembnega dejavnika, ki nam pomaga, da postanemo dobri poslušalci: za druge nam mora biti mar in zanje se moramo iskreno zanimati.

Ko je neki moški v Boliviji hudo grešil, je bil zelo hvaležen soverniku, da se je zanj iskreno zanimal. Takole je pojasnil: »Bil sem povsem na dnu. Če si neki brat ne bi vzel časa in me poslušal, bi zlahka popustil in se ne bi več trudil v Jehovovi službi. Brat ni veliko govoril, toda zavest, da mu je toliko mar zame, da me posluša, me je zares okrepila. Nisem potreboval tega, da mi pove rešitev. Vedel sem, kaj moram storiti. Potreboval sem samo zagotovilo, da je nekomu mar za to, kako se počutim. S svojim poslušanjem me je obvaroval tega, da bi se pogreznil v obup.«

Velik zgled v ljubečem poslušanju je Jezus Kristus. Kmalu po njegovi smrti sta dva od njegovih učencev iz Jeruzalema potovala v kakih enajst kilometrov oddaljeno vas. Nedvomno sta bila potrta. Zato se jima je obujeni Jezus Kristus na poti pridružil. S skrbno oblikovanimi vprašanji ju je skušal pripraviti do tega, da bi mu povedala, kaj ju teži, in učenca sta se na to odzvala. Povedala sta, kakšne upe sta gojila ter kako sta sedaj razočarana in zmedena. Jezus je pokazal, da se zanju zanima, in ker ju je ljubeče poslušal, sta mu tudi onadva prisluhnila. Nato jima je »razlagal stvari, ki so se nanašale nanj v vseh Pismih«. (Luka 24:13–27)

Ko prevzamemo pobudo in druge poslušamo, jih s tem ljubeče pridobimo, da tudi oni prisluhnejo nam. »Moji in moževi starši so mi govorili, da narobe vzgajam otroke,« pripoveduje neka ženska iz Bolivije. »Te pripombe sem jim zamerila, vseeno pa sem bila kot roditelj negotova. Nekako v istem času me je obiskala Jehovova priča. Govorila mi je o Božjih obljubah. Toda to, kako me je vprašala za mnenje, mi je dalo vedeti, da je to človek, ki je pripravljen poslušati. Povabila sem jo, naj vstopi, in ji že kar kmalu razložila svoj problem. Potrpežljivo me je poslušala. Nato pa me je vprašala, kaj si želim za svoje otroke in kaj o tem misli mož. To, da se je bil nekdo pripravljen potruditi, da me razume, je bilo pravo olajšanje. Ko mi je pokazala, kaj v Bibliji piše o družinskem življenju, sem vedela, da se pogovarjam z nekom, ki mu je mar za to, v kakšnem stanju sem.«

V Bibliji piše: »Ljubezen [. . .] ne išče svojih koristi.« (1. Korinčanom 13:4, 5) Poslušati ljubeče torej med drugim pomeni, da svoje koristi potisnemo vstran. Morda je treba, da ugasnemo televizijo, odložimo časopis ali pa izklopimo mobilni telefon, ko nam drugi pripovedujejo kaj pomembnega. Poslušati ljubeče tudi pomeni, da se močno zanimamo za to, kaj drugi misli. Prav tako moramo paziti, da ne bi začeli govoriti o sebi, denimo takole: »Ob tem sem se spomnil, kaj se je pred časom zgodilo meni.« Takšna izmenjava izkušenj je povsem primerna v prijateljskem pogovoru, vendar ko nam kdo pripoveduje o kakšni hudi težavi, moramo svoje koristi potisniti vstran. Iskreno zanimanje za druge pa lahko pokažemo še drugače.

Druge poslušati tako, da dojamemo, kako čutijo

Job je svojim prijateljem vsaj desetkrat spregovoril, tako da so ga lahko poslušali. Vseeno pa je vzkliknil: »O da bi imel koga, ki bi me poslušal!« (Job 31:35) Zakaj? Zato ker mu njihovo poslušanje ni bilo prav nič v tolažbo. Ni jim bilo mar ne za Joba ne za to, da bi razumeli, kaj čuti. Zagotovo niso bili sočutni poslušalci. Toda apostol Peter svetuje: »Bodite vsi enakih misli, čutite z bližnjim, bodite bratoljubni, polni najgloblje sočutnosti, ponižnega duha.« (1. Petrovo 3:8) Kako pa lahko pokažemo, da čutimo z bližnjim? Med drugim tako, da se zanimamo za to, kako čuti in ga skušamo razumeti. Svoje zanimanje lahko pokažemo s sočutnimi izjavami, kot na primer »To pa je moralo biti grozno« ali »Gotovo ti je bilo hudo, ker so te narobe razumeli«. Da čutimo z bližnjim, pokažemo tudi tako, da s svojimi besedami obnovimo to, kar je povedal. S tem mu damo vedeti, da smo ga razumeli. To, da ljubeče poslušamo, pomeni, da nismo pozorni le na besede, temveč tudi na čustva, ki niso glasno izražena.

Roberta je eden od Jehovovih prič in izkušen polnočasni služabnik. Sam pripoveduje: »V nekem obdobju se me je glede oznanjevanja polotila malodušnost. Zato sem prosil, da bi lahko govoril s potujočim nadzornikom. Zares me je poslušal in skušal razumeti, kako se počutim. Bilo je celo videti, da je razumel moj strah pred tem, da me bo pograjal zaradi mojega stališča. Zagotovil mi je, da so moji občutki razumljivi, saj je tudi sam že čutil podobno. To mi je res pomagalo, da sem se pobral.«

Ali lahko poslušamo, ne da bi se strinjali s povedanim? Ali lahko nekomu rečemo, da smo mu hvaležni, ker nam je povedal, kako se počuti? Seveda. Kaj, če se mlajši sin v šoli s kom stepe ali pa najstniška hči pride domov in pove, da je zaljubljena? Ali ni za starše boljše, da otrokom prisluhnejo in skušajo razumeti, kako razmišljajo, preden jim pričnejo razlagati, kakšno ravnanje je pravilno in kakšno napačno?

V Pregovorih 20:5 piše: »Voda globoka je naklep v srcu možá, toda mož razumen mu pride do dna.« Iz nekoga, ki je moder in izkušen, pa nima navade svetovati, če se ga za to ne prosi, je morda treba nasvet izvabiti. Nekaj podobnega je, ko ljubeče poslušamo. Za to, da iz človeka kaj izvabimo, moramo biti sprevidevni. Vprašanja sicer pomagajo, vendar moramo biti previdni, da se s svojimi vprašanji ne vmešavamo v osebne zadeve. Morda je sogovorniku dobro predlagati, da pripovedovanje začne s stvarmi, ki mu jih ni težko povedati. Naj ponazorimo: ženi, ki se želi pogovarjati o težavah, ki jih ima v zakonu, bo morda lažje, če bo začela govoriti o tem, kako sta se z možem spoznala in poročila. Komu, ki je postal nedejaven v krščanski službi, bo morda lažje, če bo pripovedovanje začel s tem, kako je spoznal resnico.

Poslušati ljubeče je izziv

Gotovo pa utegne biti izziv poslušati nekoga, ki se na nas jezi, saj se že po naravi nagibamo k temu, da se branimo. Kako se lahko spoprimemo s tem? V Pregovorih 15:1 beremo: »Rahel odgovor odvrača togoto.« Rahlo oziroma blago se med drugim odzovemo tedaj, ko človeka prijazno povabimo, da spregovori z nami, in ga nato potrpežljivo poslušamo, ko nam pripoveduje, kaj ga jezi.

Dva, ki se jezno prerekata, ponavadi zgolj ponavljata to, kar sta že povedala. Vsak za drugega misli, da ga ne posluša. Kako dobro bi bilo, če bi eden od njiju utihnil in zares poslušal! Seveda je pomembno, da se obvladujemo in se izražamo obzirno in ljubeče. Biblija nam govori: »Kdor pa brzda ustne svoje, je razumen.« (Pregovori 10:19)

To, da znamo ljubeče poslušati, ne pride kar samo od sebe. Vendar je to umetnost, ki se je s trudom in samodisciplino lahko naučimo. Vsekakor je sposobnost, ki si jo je vredno pridobiti. S tem da druge zares poslušamo, ko nam govorijo, pokažemo, da jih imamo radi. Pa tudi sami smo srečnejši. Kako modro je torej, da se učimo umetnosti ljubečega poslušanja!

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 11]

Ko poslušamo, moramo svoje koristi potisniti vstran

[Slika na strani 12]

Poslušati nekoga, ki se jezi, utegne biti izziv