Jehovova beseda je živa
Poudarki Izaijeve knjige – II
PREROK Izaija zvesto izpolnjuje svojo nalogo. To, kar je napovedal zoper desetrodovno izraelsko kraljestvo, se je že izpolnilo. Sedaj mora spregovoriti o prihodnosti Jeruzalema.
Jeruzalem bo uničen, prebivalce pa bodo odpeljali v ujetništvo. Vendar mesto ne bo za vedno opustošeno. Čez nekaj časa bo pravo čaščenje obnovljeno. To je glavno sporočilo Izaija 36:1–66:24.a Pregledovanje vsebine teh poglavij bo spodbudno tudi za nas, saj se bo mnogo tu zapisanih prerokb v večjem obsegu oziroma dokončno izpolnilo v naših dneh oziroma v bližnji prihodnosti. V tem delu Izaijeve knjige so tudi vznemirljive prerokbe o Mesiju.
»GLEJ, PRIDEJO DNEVI«
V štirinajstem letu vlade kralja Ezekija (732 pr. n. št.) vdrejo na Judovo Asirci. Jehova obljubi, da bo Jeruzalem ubranil. Nevarnost napada mine, ko en sam Jehovov angel pobije 185.000 asirskih vojakov.
Ezekija zboli. Jehova odgovori na njegovo molitev, ga ozdravi in mu podaljša življenje za 15 let. Ko babilonski kralj pošlje k njemu poslance, da bi mu čestitali, jim Ezekija nespametno razkaže vse svoje zaklade. Izaija mu prenese naslednje Jehovovo sporočilo: »Glej, pridejo dnevi, ko se odnese v Babilon vse, kar je v hiši tvoji in kar so nabrali očetje tvoji do tega dne.« (Izaija 39:5, 6) Ta prerokba se uresniči po nekaj več kot 100 letih.
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
38:8 – Kje se je pomikala senca? Glede na to, da so v osmem stoletju pr. n. št. v Egiptu in Babilonu imeli sončne ure, se je senca morda pomikala po sončni uri, ki si jo je priskrbel Ezekijev oče Ahaz. Ker pa hebrejska beseda, prevedena s ‚sončna ura‘, dobesedno pomeni »stopnice«, se lahko ta izraz nanaša tudi na stopnišče v palači. Morda so ob stopnišče postavili steber, ki je na stopnice metal senco. Po legi sence so lahko merili čas.
Pouk za nas:
36:2, 3, 22. Sebnu so odvzeli položaj oskrbnika, vendar je lahko ostal v kraljevi službi, in sicer kot tajnik novega oskrbnika. (Izaija 22:15, 19) Tudi nam se lahko zgodi, da nam je iz kakega razloga vzeta prednost, ki jo imamo v Jehovovi organizaciji. Ali ne bi bilo prav, da bi Bogu kljub temu še naprej služili tam, kjer nam on to dovoljuje?
37:1, 14, 15; 38:1, 2. Ko smo v stiski, je modro, da molimo k Jehovu in mu popolnoma zaupamo.
37:15–20; 38:2, 3. Ko so Asirci ogrožali Jeruzalem, je Ezekija mislil predvsem na to, da bi se s padcem mesta osramotilo Jehovovo ime. Ko je izvedel, da je na smrt bolan, ni bil zaskrbljen samo zase. Veliko bolj ga je skrbelo, kaj bo to, da bo umrl brez dediča, pomenilo za Davidovo kraljevsko linijo. Poleg tega mu ni dalo miru vprašanje, kdo bo vodil boj proti Asircem. Tudi nam sta posvetitev Jehovovega imena in izpolnitev njegovega namena pomembnejši od naše lastne rešitve.
38:9–20. Iz te Ezekijeve pesmi spoznamo, da ni v življenju nič pomembnejše od tega, da lahko slavimo Jehova.
»BODI SEZIDAN!«
Takoj zatem, ko Izaija napove, da bodo Jeruzalem uničili, njegove prebivalce pa odpeljali v Babilon, izreče tudi prerokbe o obnovi. (Izaija 40:1, 2) »Bodi sezidan!« je za Jeruzalem rečeno v Izaiju 44:28. Maliki babilonskih bogov bodo končali kot »tovor«, ki ga bodo odnesli proč. (Izaija 46:1) Babilon bo uničen. Vse to se uresniči dve stoletji pozneje.
Jehova bo svojega služabnika postavil za ‚luč narodom‘. (Izaija 49:6) Babilonska ‚nebesa‘ oziroma vladajoči razred bo ‚izginil kakor dim‘, ‚pomrli‘ pa bodo tudi podložniki. Toda ‚ujeta hči sionska se bo rešila vezi vratu svojega.‘ (Izaija 51:6; 52:2) Jehova tistim, ki se odločijo priti k njemu in ga poslušati, pravi: »Sklenem z vami večno zavezo, na temelju milostnih obljub Davidu.« (Izaija 55:3, Ekumenska izdaja) Če bodo živeli v skladu z Božjimi pravičnimi zahtevami, ‚se bodo razveseljevali v GOSPODU.‘ (Izaija 58:14) Toda ljudstvo dela napake, ki ‚postanejo pregrada med njimi in njihovim Bogom‘. (Izaija 59:2)
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
40:27, 28 – Zakaj so Izraelci govorili »Skrita je pot moja pred GOSPODOM in pravda moja gre mimo Boga mojega«? Nekateri Judje v Babilonu so morda menili, da so bile krivice, ki so jih doživljali, pred Jehovom skrite oziroma jih ni videl. Toda on jih je spomnil, da za zemljinega Stvarnika, ki ne opeša oziroma se ne utrudi, Babilon nikakor ni nedotakljiv.
43:18–21 – Zakaj je bilo tistim, ki so se vračali iz izgnanstva, rečeno, naj ‚se ne spominjajo prejšnjih reči‘? To ni pomenilo, da bi morali pozabiti, kako je Jehova v preteklosti reševal svoje ljudstvo. Jehova je želel, da bi ga slavili zaradi ‚nove stvari‘, ki jo bodo osebno doživeli – denimo zaradi varnega potovanja v Jeruzalem, kamor se bodo morda vračali po krajši poti skozi pustinjo. »Velika množica«, ki bo prišla iz »velike stiske«, bo prav tako imela nove pa tudi osebne razloge za slavljenje Jehova. (Razodetje 7:9, 14)
49:6 – Kako je lahko Mesija ‚luč narodom‘, ko pa je svojo zemeljsko službo opravljal samo med Izraelovimi sinovi? Odgovor se skriva v tem, kar se je zgodilo po Jezusovi smrti. V Bibliji je Izaija 49:6 naveden v zvezi z njegovimi učenci. (Apostolska dela 13:46, 47) Danes so maziljeni kristjani tisti, ki služijo kot ‚luč narodom‘, saj prosvetljujejo ljudstva »prav do konca zemlje«, pri tem pa jim pomaga velika množica častilcev. (Matej 24:14; 28:19, 20)
53:10 – V kakšnem smislu je Jehova hotel streti svojega sina oziroma »se je [tega] veselil« (NW)? Jehova, usmiljenega in sočutnega Boga, je nedvomno moralo hudo boleti, ko je videl, kako njegov dragi Sin trpi. Vendar se je po drugi strani veselil Jezusove voljne poslušnosti in vsega, kar se bo z njegovim trpljenjem in smrtjo doseglo. (Pregovori 27:11; Izaija 63:9)
53:11 – S katerim znanjem bo Mesija »mnoge storil pravične«? Gre za znanje, ki si ga je Jezus pridobil, ko je prišel na zemljo, postal človek in po krivici trpel do same smrti. (Hebrejcem 4:15) S tem je priskrbel odkupno žrtev, ki je bila potrebna, da bi lahko maziljeni kristjani in velika množica prišli v pravičen položaj pred Bogom. (Rimljanom 5:19; Jakob 2:23, 25)
56:6 – Kdo so ‚inozemci‘ oziroma tujci in kako »trdno drže [Jehovovo] zavezo«? Tujci so Jezusove »druge ovce«. (Janez 10:16) Novo zavezo trdno držijo v tem smislu, da ubogajo zakone, povezane s to zavezo, povsem sodelujejo z ureditvijo, ki temelji na njej, uživajo isto duhovno hrano kot maziljeni kristjani ter maziljence podpirajo pri oznanjevanju Kraljestva in pridobivanju učencev.
Pouk za nas:
40:10–14, 26, 28. Jehova je močan in obenem nežen, vsemogočen in brezmejen v modrosti. Njegova razumnost je tolikšna, da je ne moremo doumeti.
40:17, 23; 41:29; 44:9; 59:4. Politična zavezništva in maliki so »ničevost«, »ničemurnost« in »pusta blodnja«. Zaupati vanje je povsem nesmiselno.
42:18, 19; 43:8. Če bi si zatiskali oči pred Božjo napisano Besedo in ne bi hoteli poslušati pouka, ki ga daje Bog po ‚zvestem in preudarnem sužnju‘, bi postali duhovno slepi in gluhi. (Matej 24:45)
43:25. Jehova izbrisuje naše prestopke zaradi sebe. To, da bomo osvobojeni greha in smrti ter bomo dobili življenje, ni tako pomembno kakor posvetitev Jehovovega imena.
44:8. Imamo Jehovovo podporo, on pa je tako stabilen in trden kakor skala. Naj nas ne bo nikoli strah pričevati o njegovi božanskosti! (2. Samuelova 22:31, 32)
44:18–20. Malikovanje je znamenje, da se je srce pokvarilo. V našem srcu ne bi smelo nič zasesti mesta, ki pripada Jehovu.
46:10, 11. To, da je Jehova zmožen storiti, da ‚njegov sklep stoji‘ oziroma da se njegov namen izpolni, je neizpodbiten dokaz, da je Jehova Bog.
48:17, 18; 57:19–21. Če iščemo rešitev pri Jehovu, se z njim zbližamo in pazimo na njegove zapovedi, bo naš mir tako obilen kakor vode v reki, ki nenehno teče, in naših pravičnih dejanj toliko, kot je morskih valov. Tisti, ki se ne menijo za Božjo Besedo, pa so kakor »morje razdraženo«. Nimajo miru.
52:5, 6. Babilonci so zmotno sklenili, da je pravi Bog nemočen. Niso uvideli, da so Izraelce lahko zasužnjili zgolj zato, ker Bog z njimi ni bil zadovoljen. Ko druge zadene nesreča, je modro, da ne sklenemo prenagljeno, zakaj se je to zgodilo.
52:7–9; 55:12, 13. Imamo najmanj tri razloge za to, da z veseljem sodelujemo v oznanjevanju Kraljestva in pridobivanju učencev. Naše noge so lepe v očeh tistih, ki so duhovno lačni. Jehova vidimo »iz oči v oči« oziroma smo z njim tesno povezani. Poleg tega uživamo duhovno blaginjo.
52:11, 12. Da bi lahko nosili »posode GOSPODOVE« oziroma opravljali sveto službo, moramo biti duhovno in moralno čisti.
58:1–14. Hinavsko razkazovanje vdanosti in pravičnosti je prazno. Pravi častilci bi morali pristno bogovdanost in iskreno bratoljubje velikodušno kazati z dejanji. (Janez 13:35; 2. Petrovo 3:11)
59:15b–19. Jehova opazuje, kaj se dogaja med ljudmi, in ob svojem času poseže v njihove zadeve.
‚BODEŠ PREKRASEN VENEC‘
V Izaiju 60:1 je obnova pravega čaščenja v dneh Izraelcev in tudi v današnjih dneh napovedana z besedami: »Vstani, svéti se, hči sionska! zakaj svetloba tvoja je prišla in slava GOSPODOVA je zasijala nad teboj.« Sion bo postal »prekrasen venec [. . .] v roki GOSPODOVI«. (Izaija 62:3)
Izaija moli k Jehovu za svoje rojake, ki se bodo med izgnanstvom v Babilonu pokesali. (Izaija 63:15–64:12) Prerok nato omeni, kako se bodo pravi Božji služabniki razlikovali od lažnih, zatem pa objavi, kako bo Jehova blagoslovil tiste, ki mu služijo. (Izaija 65:1–66:24)
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
61:8, 9 – Kaj je ‚večna zaveza‘ in kdo je »seme«? To je nova zaveza, ki jo je Jehova sklenil z maziljenimi kristjani. »Seme« so »druge ovce« – milijoni, ki se odzivajo na sporočilo maziljencev. (Janez 10:16)
63:5 – Kako Boga podpira njegova togota? Božja togota je nadzorovano čustvo – je pravična jeza. Navaja ga k temu, da izvrši svoje pravične obsodbe.
Pouk za nas:
64:6. Nepopolni ljudje se ne moremo sami rešiti. Če bi hoteli odkupiti svoje grehe s pravičnimi dejanji, ne bi bila vsa skupaj vredna več kakor umazana cunja oziroma obleka. (Rimljanom 3:23, 24)
65:13, 14. Jehova svoje zveste služabnike blagoslavlja tako, da obilno zadovoljuje njihove duhovne potrebe.
66:3–5. Jehova sovraži hinavščino.
‚Veselite se‘
Za zveste Jude, ki so kot izgnanci živeli v Babilonu, so morale biti te obnovitvene prerokbe res zelo tolažilne! »Veselite in radujte se vekomaj tega, kar jaz ustvarjam,« je rekel Jehova. »Zakaj, glejte, jaz preustvarjam Jeruzalem v radost in ljudstvo njegovo v veselje.« (Izaija 65:18)
Tudi mi živimo v času, ko tema pokriva zemljo in mrak narode. (Izaija 60:2) Smo v napovedanih ‚kritičnih časih, v katerih je težko živeti‘. (2. Timoteju 3:1) Zato je Jehovovo sporočilo o rešitvi, napisano v biblijski knjigi Izaija, za nas zelo spodbudno. (Hebrejcem 4:12)
[Podčrtna opomba]
a Za več informacij o Izaiju 1:1–35:10 glej članek »Jehovova beseda je živa – Poudarki Izaijeve knjige – I« v Stražnem stolpu, 1. december 2006.
[Slika na strani 8]
Ali veste, kateri je bil glavni razlog za to, da je Ezekija prosil Jehova, naj ga reši pred Asirci?
[Slika na strani 11]
»Kako lepe so na gorah noge blagovestnika!«