»Jehova pozna tiste, ki so njegovi«

 1. Opiši svetopisemsko pripoved, ki nas opozarja na vrsto zavajajočega mišljenja, ki je prevzelo nekatere izmed Božjega ljudstva. (Glej sliko pri naslovu.)

NEKEGA jutra je veliki duhovnik Aron stal pred vhodom v Jehovov sveti šotor in v rokah držal kadilnico s prižganim kadilom. Nedaleč stran so bili Korah ter njegovih 250 mož in ti so v svojih kadilnicah ravno tako prinesli kadilo pred Jehova. (4. Mojz. 16:16–18) Na prvi pogled je bilo za vse videti, da so zvestovdani Jehovovi častilci. Toda za razliko od Arona so bili vsi drugi ošabni uporniki, ki so si skušali prilastiti duhovniško službo. (4. Mojz. 16:1–11) Zavajali so se z mišljenjem, da bo Bog njihovo čaščenje sprejel. Ampak takšno pričakovanje je bilo žalitev za Jehova, Boga, ki je zmožen brati srca in je zato lahko videl njihovo hinavščino. (Jer. 17:10)

 2. Kaj je Mojzes napovedal in ali so se njegove besede uresničile?

² Dan pred tem je Mojzes pravilno napovedal: »Zjutraj bo Jehova razodel, kdo je njegov.« (4. Mojz. 16:5) In res, Jehova je potegnil ločnico med pristnimi in nepristnimi častilci. Od njega je »prišel ogenj in požrl [Koraha in] tistih dvesto petdeset mož, ki so darovali kadilo«. (4. Mojz. 16:35; 26:10) Obenem pa je pri življenju ohranil Arona, in tako pokazal, da mu je ta pravi duhovnik in pristni častilec po volji. (Beri 1. Korinčanom 8:3.)

 3. a) Kakšne okoliščine so se pojavile v dneh apostola Pavla? b) Kaj se lahko naučimo iz tega, kako je Jehova z uporniki ravnal v Mojzesovih dneh?

³ Podobne okoliščine so se pojavile kakih 1500 let pozneje v dneh apostola Pavla. Nekateri, ki so se izpovedovali za kristjane, so se navzeli lažnih naukov, a so se še naprej družili z občino. V očeh površnega opazovalca se ti odpadniki morda niso razlikovali od drugih članov občine. Toda njihovo odpadništvo je za zveste kristjane predstavljalo nevarnost. Ti volkovi v ovčjih oblačilih so nekaterim začeli spodkopavati vero. (2. Tim. 2:16–18) Vendar Jehova ni površen opazovalec in Pavel je to spoznal iz tega, kako je Bog stoletja prej ravnal v primeru upora Koraha in njegovih pristašev. V povezavi s tem se poglobimo v zanimive besede, ki jih je Pavel napisal Timoteju, in poglejmo, kaj praktičnega se iz njih lahko naučimo.

 4. O čem je bil Pavel prepričan in kako je to svojo prepričanost izrazil Timoteju?

⁴ Pavel je bil prepričan, da Jehova lahko prepozna hinavsko čaščenje, prepričan pa je bil tudi o tem, da lahko prepozna tiste, ki so mu poslušni. To svojo močno prepričanost je izrazil z izbiro besed v pismu, ki ga je po navdihnjenju pisal Timoteju. Zatem ko je omenil, da so odpadniki že povzročili duhovno škodo pri nekaterih v občini, je napisal: »Kljub vsemu temu pa Božji trdni temelj stoji in ima tale pečat: ‚Jehova pozna tiste, ki so njegovi.‘ In: ‚Vsak, ki kliče Jehovovo ime, naj opusti nepravičnost.‘« (2. Tim. 2:18, 19)

5., 6. Kaj je še posebej zanimivo v tem, da je Pavel uporabil besedno zvezo »Božji trdni temelj«, in kako je ta verjetno vplivala na Timoteja?

⁵ Kaj je še posebej zanimivo glede izbire besed, ki jih je Pavel uporabil v tej vrstici? Samo na tem mestu v Bibliji je omenjen »Božji trdni temelj«. V Bibliji se beseda »temelj« uporablja kot metafora za različne reči, med drugim za dobesedni Jeruzalem v vlogi glavnega mesta staroveškega Izraela. (Ps. 87:1, 2) S temeljem je primerjana tudi vloga, ki jo ima Jezus v Jehovovem namenu. (1. Kor. 3:11; 1. Pet. 2:6) Kaj je Pavel mislil z besedno zvezo »Božji trdni temelj«?

⁶ Pavel »Božji trdni temelj« omeni v isti vrstici, v kateri citira Mojzesove besede, namenjene Korahu in njegovim pristašem, ki so zapisane v 4. Mojzesovi 16:5. Očitno se je Pavel skliceval na dogodke v Mojzesovih dneh, da bi opogumil Timoteja in ga spomnil na to, da je Jehova zmožen zaznati in zatreti uporništvo. Odpadniki v občini ne morejo preprečiti izpolnitve Jehovovega namena, ravno tako kakor stoletja prej tega ni mogel storiti Korah. Pavel ni zahajal v podrobnosti glede pomena »Božjega trdnega temelja«. So pa besede, ki jih je uporabil, v Timoteju prav gotovo vzbudile pomirjujoče občutke zaupanja v Jehova.

 7. Zakaj smo lahko prepričani, da bo Jehova ukrepal skladno s pravičnostjo in zvestobo?

⁷ Jehovova vzvišena načela so neomajna. »Jehovov namen ostaja na veke, namere njegovega srca iz roda v rod,« piše v Psalmu 33:11. Druge svetopisemske vrstice govorijo o Jehovovem kraljevanju, srčni dobrotljivosti, zvestobi in pravičnosti kot o nečem večnem. (2. Mojz. 15:18; Ps. 100:5; 111:3) V Malahiju 3:6 piše: »Jaz sem Jehova, jaz se ne spreminjam.« Podobno v Jakobu 1:17 beremo, da se Jehova »v nasprotju s senco ne spreminja«.

8., 9. O čem nas pouči »pečat« iz Pavlove ponazoritve?

⁸ Pavel z govorno figuro, zapisano v 2. Timoteju 2:19, opiše temelj, na katerem je sporočilo, in videti je, kakor da je to sporočilo vtisnjeno s pečatnikom. V starih časih ni bilo nič nenavadnega, če je bil na temelju zgradbe vtisnjen napis, ki je morda sporočal, kdo je stavbo zgradil oziroma čigava last je bila. Pavel je bil prvi biblijski pisec, ki je uporabil to ponazoritev.a Pečat na »Božjem trdnem temelju« vsebuje dve izjavi, in sicer »Jehova pozna tiste, ki so njegovi,« ter »Vsak, ki kliče Jehovovo ime, naj opusti nepravičnost«. To nas spomni na besede, ki jih beremo v 4. Mojzesovi 16:5. (Beri.)

⁹ O čem nas pouči »pečat« iz Pavlove govorne figure? Za tiste, ki so Jehovovi, se Božje vrednote in načela lahko strnejo v dve temeljni resnici: 1. Jehova ljubi tiste, ki so mu zvestovdani, in 2. Jehova sovraži nepravičnost. Kako sta ti resnici povezani s problemom odpadništva v občini?

10. Kako so dejanja odpadnikov vplivala na zveste v Pavlovih dneh?

¹⁰ Timotej in drugi zvesti kristjani so bili po vsej verjetnosti vznemirjeni zaradi dejanj odpadnikov v njihovi sredini. Nekateri kristjani so se mogoče spraševali, zakaj je takšnim posameznikom dovoljeno ostati v občini. Lahko da so se tisti, ki so bili zvesti, spraševali tudi, ali Jehova zares ločuje med njihovo brezpogojno zvestobo njemu in hinavskim čaščenjem odpadnikov. (Apd. 20:29, 30)

11., 12. Kako je Pavel s svojim pismom nedvomno okrepil vero Timoteju?

¹¹ Pavel je s svojim pismom nedvomno okrepil vero Timoteju. Spomnil ga je, kaj se je zgodilo: Aron je bil opran obtožb, Korah in njegovi pajdaši pa so bili razkriti kot hinavci, bili so zavrnjeni in nato uničeni. Pravzaprav je Pavel hotel reči, da je Jehova, kljub temu da so v njihovi sredini lažni kristjani, zmožen prepoznati tiste, ki so zares njegovi, enako kakor je bilo to v Mojzesovih dneh.

¹² Jehova se ne spreminja; vreden je zaupanja. Sovraži nepravičnost in ob svojem času kaznuje neskesane grešnike. Timotej je bil kot tisti, ki »kliče Jehovovo ime«, spomnjen tudi na svojo odgovornost, da zavrača vpliv lažnih kristjanov, ki so ravnali nepravično.b

13. Kakšno zaupanje lahko imamo?

¹³ Tudi mi lahko podobno črpamo duhovno moč iz Pavlovih navdihnjenih besed. Predvsem je tolažilno vedeti, da se Jehova dobro zaveda naše zvestovdanosti njemu. Vendar Jehova ne ostane le pri tem, da se tega zaveda, ampak se za tiste, ki so njegovi, tudi dejavno zanima. V Bibliji beremo: »Jehova namreč s svojimi očmi preletava vso zemljo, da bi pokazal svojo moč v dobro tistih, katerih srce je nerazdeljeno do njega.« (2. krn. 16:9) Zato smo lahko popolnoma prepričani, da to, kar naredimo za Jehova »iz čistega srca«, ni nikoli zaman. (1. Tim. 1:5; 1. Kor. 15:58)

14. Kakšnega čaščenja Jehova ne dopušča?

¹⁴ Streznjujoče pa je vedeti, da Jehova hinavskega čaščenja ne dopušča. »S svojimi očmi preletava vso zemljo«, zato lahko opazi tiste, katerih srce ni »nerazdeljeno do njega«. »Jehovu se [. . .] prekanjen človek gnusi,« piše v Pregovorih 3:32. Takšen je na primer človek, ki se na zunaj namerno kaže poslušnega, na skrivaj pa se vdaja grehu. Zahrbten človek lahko sicer nekaj časa spretno zavaja druge, toda Jehova s svojo vsemogočnostjo in pravičnostjo zagotavlja, da tisti, ki »zakriva svoje prestopke, ne bo imel uspeha«. (Preg. 28:13; beri 1. Timoteju 5:24; Hebrejcem 4:13.)

15. Česa ne bi smeli delati in zakaj ne?

¹⁵ Jehovu je velika večina njegovega ljudstva iskreno vdana. Za posameznika v občini bi bilo zelo nenavadno, če bi namerno sprejel lažno obliko čaščenja. Ampak če se je to zgodilo v Mojzesovih dneh in v času zgodnje krščanske občine, se lahko zgodi tudi danes. (2. Tim. 3:1, 5) Toda ali naj bi zato sumničavo gledali na sokristjane in presojali iskrenost njihove zvestovdanosti? Nikakor! Glede naših bratov in sester ni prav gojiti neutemeljenih sumov. (Beri Rimljanom 14:10–12; 1. Korinčanom 13:7.) In še nekaj, če radi dvomimo o značajnosti drugih v občini, si delamo duhovno škodo.

16. a) Kaj lahko vsak med nami stori, da v njegovem srcu ne bi pognala korenin hinavščina? b) Kaj se lahko naučimo iz okvirja »Preiskujte . . . preverjajte . . .«?

¹⁶ Vsak kristjan bi moral preiskati, »kakšno je njegovo delo«. (Gal. 6:4) Ker smo grešne narave, se nam lahko zgodi, da začnemo častiti Jehova iz napačnih nagibov, ne da bi se tega sploh zavedali. (Heb. 3:12, 13) Zato je dobro, da od časa do časa preiščemo nagibe, ki nas ženejo, da služimo Jehovu. Lahko se vprašamo: »Ali častim Jehova zato, ker ga ljubim in priznavam njegovo vrhovno oblast? Ali pa mi več pomenijo fizični blagoslovi, ki se jih nadejam v raju?« (Raz. 4:11) Prav gotovo nam bo vsem koristilo, če bomo preiskali svoja dela in iz srca odstranili vsako sled hinavščine.

17., 18. Zakaj bi naše čaščenje Jehova moralo biti pristno in iskreno?

¹⁷ Če si prizadevamo biti pristni in iskreni v čaščenju Boga, smo bogato blagoslovljeni. »Srečen tisti človek, ki ga Jehova ne šteje za krivega in v čigar duhu ni prevare,« pravi psalmist. (Ps. 32:2) Tisti, ki iz svojega srca odstranijo hinavščino, so res srečnejši in v prihodnosti se jim obeta celo popolna sreča.

¹⁸ Jehova bo ob svojem času razkril vse, ki počnejo slabe reči ali živijo dvojno življenje, in tako poskrbel, da bo jasno vidna »razlika med pravičnim in hudobnim, med tistim, ki služi Bogu, in tistim, ki mu ne služi«. (Mal. 3:18) Medtem pa nas lahko tolaži spoznanje, da »Jehova [. . .] upira oči v pravične in nagiba ušesa k njihovim ponižnim prošnjam«. (1. Pet. 3:12)