Posnemajmo Tistega, ki obljublja večno življenje

 1. Katera sposobnost nam lahko pomaga posnemati Božje lastnosti?

JEHOVA nam je dal sposobnost, da se lahko vživimo v položaj drugega, tudi če sami še nikoli nismo bili v takšni okoliščini. (Beri Efežanom 5:1, 2.) Kako lahko to Božje darilo modro uporabljamo? In zakaj moramo biti pri tem pazljivi?

 2. Kako na Jehova vpliva naše trpljenje?

² Prav gotovo smo veseli, da je Bog zvestim maziljencem obljubil nesmrtnost v nebesih, zvestovdanim »drugim ovcam« pa večno življenje na zemlji. (Jan. 10:16; 17:3; 1. Kor. 15:53) Seveda teh, ki bodo uživali nesmrtno življenje v nebesih, pa tudi teh, ki bodo večno živeli na zemlji, ne bo pestilo trpljenje, ki je danes tako običajno. Jehova pozna naše bolečine, podobno kakor je poznal trpljenje, ki so ga doživljali Izraelci, ko so bili sužnji v Egiptu. Pravzaprav je »v vseh njihovih nadlogah [. . .] tudi sam čutil bolečino«. (Iza. 63:9) Stoletja pozneje je bilo Jude strah, ker so sovražniki nasprotovali ponovni gradnji templja, toda Bog jim je rekel: »Kdor se dotakne vas, se dotakne zenice mojega očesa.« (Zah. 2:8) Tako kakor mati goji nežna čustva do svojega otroka, goji Jehova ljubezen do svojega ljudstva in želi ukrepati v njegovo korist. (Iza. 49:15) Jehova se v nekem smislu lahko vživi v položaj drugih in to sposobnost je dal tudi nam. (Ps. 103:13, 14)

 3. Iz česa se vidi, da je bil Jezus usmiljen?

³ Jezus se je znal vživeti v bolečino drugih, tudi tistih, katerih okoliščine sam še nikoli ni izkusil. Navadni ljudje so denimo živeli v strahu pred verskimi voditelji, ki so jih zavajali in jim nalagali mnoga človeška pravila. (Mat. 23:4; Mar. 7:1–5; Jan. 7:13) Jezusa nikdar ni bilo strah verskih voditeljev niti ga niso nikoli zavedli, vendar je lahko razumel, kako so se navadni ljudje počutili. Ko je torej »videl množice ljudi, so se mu zasmilili, ker so bili izmučeni in razkropljeni kakor ovce brez pastirja«. (Mat. 9:36) Jezus je bil ljubeč in usmiljen kakor njegov Oče. (Ps. 103:8)

 4. Kako se je Jezus odzval, ko je videl ljudi trpeti?

⁴ Ko je Jezus videl trpeče ljudi, jim je pomagal, ker jih je imel rad. S tem je povsem posnemal svojega Očeta. Po nekem daljšem oznanjevalskem potovanju je z apostoli nameraval oditi na samoten kraj, da bi se malo spočili. Toda ker so se mu mnogi ljudje, ki so ga čakali, zasmilili, si je vzel čas in jih začel »učiti mnoge reči«. (Mar. 6:30, 31, 34)

 5., 6. Kako moramo ravnati z bližnjimi, če želimo pokazati ljubezen, kakršno ima Bog? Ponazori. (Glej sliko pri naslovu.)

⁵ Podobno ljubezen, kakor jo ima Jehova, lahko pokažemo v ravnanju z bližnjimi. Naj ponazorimo: Mlad kristjan, ki ga bomo imenovali Alan, premišljuje o ostarelem bratu, ki slabo vidi in zato težko bere. Poleg tega na oznanjevanju težko hodi od hiše do hiše. Alan se spomni Jezusovih besed: »Kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim.« (Luk. 6:31) Zato se vpraša: »Kaj si želim, da bi ljudje storili meni?« Iskreno si odgovori: »Želim si, da bi z mano igrali košarko!« Ampak ostareli brat res ne more igrati košarke. Torej se mora Alan vprašati: »Kaj bi želel, da bi mi drugi storili, če bi bil ostareli brat?«

⁶ Alan je sicer še mlad, vendar si skuša predstavljati, kako bi se počutil, če bi bil star. Ostarelega brata pozorno gleda in ga skrbno posluša. Sčasoma razume, kako se počuti ta ostareli človek, ker težko bere Biblijo oziroma hodi od hiše do hiše. Ko Alan enkrat razume mučne okoliščine brata, mu postane jasno, kaj potrebuje in mu želi pomagati. Mi lahko storimo enako. Če želimo pokazati ljubezen, kakršno ima Bog, moramo tako rekoč stopiti v čevlje sovernika. (1. Kor. 12:26)

 7. Kako lahko druge dovolj spoznamo, da čutimo njihovo bolečino?

⁷ Bolečine drugega človeka ni vedno lahko razumeti. Mnogi prenašajo težave, ki jih mi še nikoli nismo izkusili. Nekateri trpijo telesne bolečine zaradi poškodbe, bolezni ali starosti. Drugi trpijo čustvene bolečine zaradi depresije, napadov panike ali zlorabe v preteklosti. Zopet drugi živijo v versko razdeljenih ali enostarševskih družinah. Vsak ima kakšno težavo in drugi pogosto prenašajo takšno, kakršne mi še nikoli nismo izkusili. Kako lahko takrat pokažemo takšno ljubezen, kot jo kaže Bog? Tako da posameznika toliko časa pozorno poslušamo, da vsaj nekoliko razumemo njegove občutke. Nato pa mu iz ljubezni pomagamo skladno z njegovimi potrebami. Posamezniki imajo različne potrebe, vendar lahko vsakega duhovno spodbudimo in storimo kaj zanj. (Beri Rimljanom 12:15; 1. Petrovo 3:8.)

 8. Kaj je Jezusu pomagalo, da je bil dober z ljudmi?

⁸ Božji Sin je rekel, da je Najvišji »dober tudi do nehvaležnih in hudobnih«. (Luk. 6:35) In Jezus je posnemal Božjo dobroto. Kaj mu je pri tem pomagalo? Pri ravnanju z ljudmi je vnaprej premislil, kakšen učinek bodo imele njegove besede in dejanja na njihove občutke. Nekoč se mu je na primer približala ženska, ki je bila znana kot grešnica, in mu začela s solzami močiti noge. Jezus je opazil, da se kesa, in vedel je, da bi jo strlo, če bi jo neprijazno odslovil. Zato jo je raje pohvalil in ji odpustil. Zatem se je prijazno pogovarjal tudi s farizejem, ki je negodoval nad tem, kar se je zgodilo. (Luk. 7:36–48)

 9. Kaj nam lahko pomaga posnemati Božjo dobroto? Povej primer.

⁹ Kako lahko posnemamo Božjo dobroto? Apostol Pavel je napisal, da se »Gospodovemu sužnju [. . .] ni treba bojevati, ampak mora biti do vseh blag« oziroma takten. (2. Tim. 2:24) Taktni ljudje v občutljivih okoliščinah sprevidijo, kako ravnati z drugimi, da ne bi prizadeli njihovih občutkov. Razmisli, kako bi pokazal prijaznost v naslednjih okoliščinah: Tvoj nadrejeni v službi svojega dela ne opravlja dobro. Kako se boš odzval? Brat po več mesecih pride na shod. Kaj mu boš rekel? Na oznanjevanju stanovalec reče: »Zdaj nimam časa za pogovor.« Ali boš obziren? Doma ti zakonec reče: »Zakaj mi nisi povedal oziroma povedala svojih načrtov za soboto?« Ali bo tvoj odgovor prijazen? Če se postavimo v kožo drugega in skušamo predvideti, kako bomo s svojimi besedami vplivali nanj, vemo, kaj reči in storiti, da bi posnemali Jehovovo dobroto. (Beri Pregovori 15:28.)

10., 11. Kaj nam lahko pomaga posnemati Boga v modrosti? Povej primer.

¹⁰ To, da si lahko predstavljamo dogodke, ki jih nismo doživeli, nam lahko tudi pomaga, da posnemamo Jehova v modrosti in predvidimo možne posledice svojih dejanj. Modrost je ena od Jehovovih glavnih lastnosti in on lahko, če to seveda želi, predvidi vse posledice nekega dejanja. Mi sicer ne moremo toliko predvideti, je pa dobro, da premislimo, kakšne bi lahko bile posledice tega, kar nameravamo storiti. Izraelci niso razmislili o možnih posledicah svoje neposlušnosti Bogu. Mojzes je vedel, da Jehova kljub vsemu, kar je zanje storil, ne bodo ubogali. Pred vso občino je v pesniškem jeziku povedal naslednje: »Izrael je narod brez preudarnosti, med njimi ni razumnosti. Ko bi le bili modri! Potem bi o tem premišljevali. Razmišljali bi, kakšen bo njihov konec.« (5. Mojz. 31:29, 30; 32:28, 29)

¹¹ Če želimo posnemati Božjo modrost, je dobro, da razmislimo o možnih posledicah svojih dejanj oziroma da si jih celo v mislih naslikamo. Če se na primer sestajamo s kom nasprotnega spola, se moramo zavedati, kolikšno moč ima lahko spolna privlačnost. Nikoli ne želimo načrtovati ali storiti česa, s čimer bi ogrozili svoj dragoceni odnos z Jehovom! Raje upoštevamo naslednji navdihnjeni nasvet: »Ostroumen človek opazi húdo in se skrije, neizkušeni pa gredo naprej in žanjejo posledice.« (Preg. 22:3)

12. Kdaj bi nam razmišljanje škodilo?

¹² Ostroumen človek ve, da ima razmišljanje lahko podoben učinek kakor ogenj. Če z njim ustrezno ravnamo, je koristen, denimo takrat, ko si na njem pripravljamo hrano. Po drugi strani pa je smrtno nevaren, kadar uide izpod nadzora, zajame hišo in pomori vse, ki so v njej. Podobno je z razmišljanjem. Koristi nam, kadar nas navaja na to, da posnemamo Jehova. Škodljivo pa je, kadar z njim netimo nemoralne želje. Če bi nam na primer bilo v navadi razmišljati o grešnih dejanjih, bi nas to lahko pripeljalo do tega, da bi takšne fantazije uresničili. Prav zares, predajanje nemoralnemu sanjarjenju je v duhovnem pogledu lahko smrtno nevarno! (Beri Jakob 1:14, 15.)

13. O kakšnem življenju je Eva verjetno začela razmišljati?

¹³ Pomislimo, kako je prva ženska Eva pričela gojiti željo, da bi jedla sadež s prepovedanega »drevesa spoznanja dobrega in slabega«. (1. Mojz. 2:16, 17) Kača ji je rekla: »Ne, ne bosta umrla. Bog namreč ve, da bi se vama tisti dan, ko bi jedla od njega, odprle oči in bi postala kakor Bog, vedela bi, kaj je dobro in kaj slabo.« Eva je »videla, da je sad tega drevesa dober za jed in mikaven za oči«. Kaj se je potem zgodilo? »Vzela je [. . .] od sadu in začela jesti. Zatem je dala tudi svojemu možu, ko je bil z njo, in je jedel.« (1. Mojz. 3:1–6) Očitno se je Evi Satanova zamisel zdela privlačna. Sama bi lahko odločala o tem, kaj je dobro in kaj slabo, ne pa da bi ji to govoril kdo drug. Kako zelo škodljivo je bilo takšno razmišljanje! Po Evinem grešnem možu Adamu je »na svet prišel greh in po grehu smrt«. (Rim. 5:12)

14. Kateri svarili glede spolne nemorale najdemo v Bibliji?

¹⁴ Pri Evinem grehu v edenskem vrtu ni šlo za spolno nemoralo. Kljub temu nas je Jezus posvaril pred tem, da bi si v mislih slikali nemoralno početje. Rekel je: »Vsak, ki gleda žensko, tako da do nje začuti strast, je v svojem srcu že prešuštvoval z njo.« (Mat. 5:28) Tudi Pavel je izrekel svarilo: »Ne načrtujte vnaprej, kako bi zadovoljili želje mesa.« (Rim. 13:14)

15. Katere zaklade naj bi si nabirali in zakaj?

¹⁵ Nevarno bi bilo tudi sanjariti o tem, da bi obogateli, saj bi potem Bogu posvečali zelo malo pozornosti. Bogatemu človeku je njegovo bogastvo »kakor obrambno obzidje v njegovi domišljiji«. (Preg. 18:11) Jezus je nekoč povedal zgodbo, s katero je pokazal, kako žalostno konča človek, »ki si nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom«. (Luk. 12:16–21) Jehova je vesel, kadar delamo to, kar mu ugaja. (Preg. 27:11) Pa tudi mi smo srečni, kadar si kopičimo »zaklade v nebesih«, saj vemo, da je Jehova zadovoljen z nami. (Mat. 6:20) In dober odnos z Jehovom je brez dvoma naš najdragocenejši zaklad!

16. Kje lahko najdemo pomoč, kadar smo v skrbeh?

¹⁶ Zamislimo si, koliko skrbi bi imeli, če bi se povsem predali kopičenju »zakladov na zemlji«. (Mat. 6:19) Jezus je s ponazoritvijo pokazal, da lahko »skrbi te stvarnosti in varljiva moč bogastva« zadušijo besedo o Kraljestvu. (Mat. 13:18, 19, 22) Nekateri ljudje, pa naj imajo denarne skrbi ali ne, nenehno razmišljajo o tem, kaj slabega bi se jim lahko zgodilo. Toda če se kar naprej ubadamo s skrbmi, nam to lahko škoduje v fizičnem in duhovnem pogledu. Zaupajmo Jehovu in si zapomnimo, da »zaskrbljenost človeku tare srce, dobra beseda pa ga razveseljuje«. (Preg. 12:25) Razveselijo nas lahko spodbudne besede koga, ki nas razume. Če se zaupamo staršem, zakoncu ali dobremu prijatelju, ki na stvari gleda tako kakor Bog, morda ne bomo več tako zaskrbljeni.

17. Kako nam Jehova pomaga premagovati zaskrbljenost?

¹⁷ Naših skrbi ne more nihče bolje razumeti kakor Jehova. »Ne bodite preveč zaskrbljeni,« je napisal Pavel, »ampak v vsem izražajte svoje želje Bogu z molitvijo, ponižno prošnjo in zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsako misel, bo po Kristusu Jezusu stražil vaše srce in um.« (Fil. 4:6, 7) Ko si zaskrbljen, pomisli na vse tiste, ki nam pomagajo, da bi nas obvarovali pred duhovno škodo – soverniki, starešine, zvesti suženj, angeli, Jezus in sam Jehova.

18. Kako nam pomaga razmišljanje?

¹⁸ Kot smo videli, nam lahko razmišljanje pomaga posnemati Božje lastnosti, med katere spada tudi ljubezen. (1. Tim. 1:11; 1. Jan. 4:8) Če bomo druge imeli iskreno radi, če bomo razmislili o posledicah svojih dejanj in če ne bomo nenehno v skrbeh, bomo srečni. Zato le dobro uporabljajmo sposobnost, ki nam jo je dal Bog, in si predstavljajmo življenje pod vlado Kraljestva ter po svojih najboljših močeh posnemajmo Jehova v ljubezni, dobroti, modrosti in sreči. (Rim. 12:12)