Kaj se lahko naučimo od Ivane
MNOGI ljudje vedo, da je imel Jezus dvanajst apostolov. Toda morda jim ni znano, da so med njegovimi učenci bile tudi ženske, ki so se z njim veliko družile. Ena od njih je bila Ivana. (Mat. 27:55; Luk. 8:3)
Kakšno vlogo je imela pri delu, ki ga je opravljal Jezus, in kaj se lahko od nje naučimo?
KDO JE BILA IVANA?
Ivana je bila »žena Heródovega oskrbnika Huzája«. Huza je verjetno upravljal hišo Heroda Antipa. Ivana je bila ena od žensk, ki jih je Jezus ozdravil. Skupaj z drugimi ženskami je potovala z Jezusom in njegovimi apostoli. (Luk. 8:1–3)
Judovski rabini so učili, da se ženska ne sme družiti z moškimi, ki niso njeni sorodniki, kaj šele, da bi z njimi potovala. Pravzaprav se judovski moški z ženskami sploh niso smeli veliko pogovarjati. Jezus pa je kljub takšnim običajem dovolil Ivani in drugim vernim ženskam, da so se pridružile njegovi skupini učencev.
Ivana je s tem, da se je družila z Jezusom in apostoli, tvegala, da jo bodo ljudje obsojali. Vsi, ki so se družili z njim, so morali v življenju narediti spremembe. Jezus je glede takšnih sledilcev rekel: »Moja mati in moji bratje so ti, ki Božjo besedo slišijo in jo izpolnjujejo.« (Luk. 8:19–21; 18:28–30) Prav gotovo je zelo spodbudno vedeti, da je Jezus tako tesno povezan s tistimi, ki so pripravljeni kaj žrtvovati za to, da bi lahko hodili za njim.
STREGLA JIM JE IZ SVOJEGA IMETJA
Ivana in številne druge ženske so Jezusu in njegovim apostolom stregle »iz svojega imetja«. (Luk. 8:3) »Luka ne sporoča bralcem, da so te ženske pripravljale hrano, pomivale posodo in krpale oblačila,« pravi neki pisec. »Mogoče so počele tudi to [. . .], toda Luka je imel v mislih nekaj drugega.« Očitno to, da so za te ljudi, s katerimi so se družile, skrbele s svojim denarjem in imetjem.
Jezus in njegovi apostoli na oznanjevalskih potovanjih niso opravljali posvetnega dela. Zato verjetno niso imeli denarja za hrano in druge reči, ki jih je potrebovala skupina kakšnih 20 ljudi. Lahko da so bili drugi do njih gostoljubni, vendar dejstvo, da so s seboj nosili »denarno skrinjico«, kaže na to, da se na gostoljubnost niso mogli vedno zanesti. (Jan. 12:6; 13:28, 29) Morda so za njihove stroške prispevale Ivana in druge ženske.
Nekateri trdijo, da judovska ženska ni imela premoženja. Vendar besedila, ki datirajo približno v čas, ko je živela Ivana, nakazujejo, da je Judinja lahko prišla do finančnih sredstev, in to na različne načine: 1. Če njen oče ni imel sinov, je po njegovi smrti podedovala njegovo premoženje. 2. Imetje je lahko dobila v dar. 3. Če je prišlo do razveze, ji je skladno s predporočno pogodbo pripadalo nekaj denarja. 4. Po umrlem možu ji je pripadala zapuščina. 5. Denar si je lahko zaslužila z delom.
Jezusovi sledilci so gotovo prispevali po svojih najboljših močeh. Med njimi so bile morda tudi nekatere ženske, ki so bile premožne. Ker je bila Ivana takrat ali pa v preteklosti žena Herodovega oskrbnika, nekateri sklepajo, da je bila bogata. Mogoče je ravno ona kupila Jezusu drago oblačilo brez šivov. (Jan. 19:23, 24) Neka avtorica pravi, da česa takega »žene ribičev ne bi mogle kupiti«.
Nikjer v Svetem pismu ne piše direktno, da je Ivana pomagala s finančnimi prispevki. Lahko pa smo prepričani, da je storila vse, kar je mogla, in iz tega se nekaj naučimo: Sami se odločamo o tem, kaj bomo – oziroma če sploh bomo – prispevali za delo v prid Kraljestva, vendar pa pri Bogu šteje to, da z veseljem storimo vse, kar lahko. (Mat. 6:33; Mar. 14:8; 2. Kor. 9:7)
V ČASU JEZUSOVE SMRTI IN PO NJEJ
Ivana je po vsej verjetnosti opazovala Jezusovo usmrtitev skupaj z drugimi ženskami, »ki so Jezusa spremljale in mu stregle, ko je bil v Galileji,« in z mnogimi, »ki so prišle z njim v Jeruzalem«. (Mar. 15:41) Ko so Jezusovo truplo sneli s kola in ga položili v grob, so »ženske, ki so prišle z njim iz Galileje, [. . .] šle ter pogledale grob in to, kako je bilo truplo položeno. Nato so se vrnile, da bi pripravile dišave in dišeča olja.« Luka omeni, da so se ženske, in sicer »Marija Magdalena, Ivana in Jakobova mati Marija«, po šabatu vrnile h grobu in videle angela, ki sta jim povedala, da je bil Jezus obujen. (Luk. 23:55–24:10)
Možno je, da je bila Ivana na binkošti leta 33 n. št. v Jeruzalemu skupaj z učenci, med katerimi so bili tudi Jezusova mama in bratje. (Apd. 1:12–14) Ker je poznala ljudi na dvoru, je po mnenju nekaterih morda ravno ona povedala Luku podrobnosti iz življenja Heroda Antipa. Luka je namreč edini evangelijski pisec, ki jo omenja po imenu. (Luk. 8:3; 9:7–9; 23:8–12; 24:10)
Iz Ivaninega življenja se naučimo nekaj pomembnih stvari. Jezusu je pomagala po svojih najboljših močeh. Gotovo je bila srečna, če je s svojimi sredstvi pomagala Jezusu, njegovim apostolom in drugim učencem, da so lahko skupaj potovali in oznanjevali. Jezusu je stregla in mu zvestovdano stala ob strani v stiskah. Zaradi svoje vdanosti Bogu je vsekakor posnemanja vreden zgled za današnje kristjanke.