Veseli smo, ker lahko delamo skupaj z Bogom

 1. K čemu Jehova vabi druge, čeprav je vrhovni v vsem vesolju?

JEHOVA je vrhovni v vsem vesolju, stvarnik vsega ter brezmejno moder in močan. Do tega spoznanja je prišel Job. Zatem ko mu je Jehova postavil nekaj vprašanj glede svojih stvarjenjskih del, mu je ta odgovoril: »Spoznal sem, da lahko narediš vse in da zate ni nobena zamisel neuresničljiva.« (Job 42:2) Čeprav lahko Jehova brez pomoči uresniči vse, kar se nameni, že od samega začetka ljubeče vabi druge, naj sodelujejo z njim pri uresničevanju tega, kar se je namenil.

 2. H kateremu pomembnemu delu je Jehova povabil Jezusa?

² Bog Jehova je najprej ustvaril svojega edinorojenega duhovnega Sina. Dovolil mu je, da je z njim sodeloval pri ustvarjanju vsega drugega v nesnovnem in snovnem vesolju. (Jan. 1:1–3, 18) Apostol Pavel je glede Jezusa napisal: »Po njem je bilo ustvarjeno vse drugo v nebesih in na zemlji, vidne in nevidne stvari, pa naj so to prestoli, gospostva, vlade ali oblasti. Vse drugo je bilo ustvarjeno po njem in zanj.« (Kol. 1:15–17) Jehova je torej svojega Sina počastil s tem, da ga je vzel za sodelavca pri ustvarjanju in da je drugim povedal za to njegovo pomembno vlogo.

 3. K čemu je Jehova povabil Adama in zakaj?

³ Jehova je povabil tudi ljudi, da bi delali skupaj z njim. Adamu je na primer dovolil, da je poimenoval živali. (1. Mojz. 2:19, 20) Adam je imel prav gotovo veliko veselja z opazovanjem živali, preučevanjem njihovih značilnosti in odločanjem o tem, katero ime bi bilo najprimernejše za posamezno žival. Jehova bi lahko sam poimenoval živali, saj jih je on ustvaril. Vendar je to opravilo prepustil Adamu, ker ga je imel rad. Poleg tega mu je dal nalogo, naj raj razširi zunaj meja edenskega vrta. (1. Mojz. 1:27, 28) Žal se je Adam nazadnje odločil, da ne bo delal skupaj z Bogom, kar je imelo zanj in za vse njegovo potomstvo katastrofalne posledice. (1. Mojz. 3:17–19, 23)

 4. Kako so drugi ljudje sodelovali z Bogom pri izpolnjevanju njegove volje?

⁴ Kasneje je Bog povabil še druge ljudi, da bi z njim sodelovali pri uresničevanju njegovega namena. Noe je zgradil barko, zaradi česar je lahko skupaj z družino preživel potop. Mojzes je rešil Izraelce iz Egipta. Jozue jih je privedel v Obljubljeno deželo. Salomon je zgradil tempelj v Jeruzalemu. Marija je postala Jezusova mati. Vsi ti zvesti posamezniki in še mnogi drugi so sodelovali z Jehovom pri izpolnjevanju njegove volje.

 5. Pri katerem delu sodelujemo in ali Jehova potrebuje našo pomoč? (Glej sliko pri naslovu.)

⁵ Danes nas Jehova vabi, naj goreče podpiramo Mesijansko kraljestvo. Obstajajo številne oblike svete službe. Nekatere morda niso dostopne vsem kristjanom, vsi pa lahko sodelujemo pri oznanjevanju dobre novice o Kraljestvu. Seveda bi Jehova lahko to delo opravil brez nas. Ljudem na zemlji bi lahko govoril neposredno iz nebes. Jezus je dejal, da bi Jehova lahko celo povzročil, da bi o Mesijanskem kralju vpilo kamenje. (Luk. 19:37–40) Vendar je nas sprejel za svoje »sodelavce«. (1. Kor. 3:9) Apostol Pavel je napisal: »Ker delamo skupaj z njim, vas ponovno prosimo, da ne bi potem, ko bi sprejeli Božjo nezasluženo dobrotljivost, zgrešili njenega namena.« (2. Kor. 6:1) To, da lahko delamo skupaj z Bogom, je nezaslužena čast, ki nam prinaša veliko veselja. V nadaljevanju bomo spoznali nekaj razlogov za to.

 6. Kako se je Božji prvorojeni Sin počutil, ko je delal skupaj s svojim Očetom?

⁶ Jehovovi služabniki se že od nekdaj veselijo tega, da lahko delajo skupaj z Bogom. Božji prvorojeni duhovni Sin, predstavljen kot poosebljena modrost, je rekel: »Jehova me je ustvaril. Jaz sem začetek njegove stvarjenjske poti. [. . .] Bila [sem] ob njem kot spreten delavec; dan za dnem sem mu bila posebej pri srcu in ves čas sem se veselila pred njim.« (Preg. 8:22, 30) Jezusa je to, da je delal skupaj s svojim Očetom, osrečevalo. Veselil se je zaradi dosežkov svojega dela pa tudi zato, ker je vedel, da ga ima Jehova rad. Kako pa je z nami?

 7. Zakaj nas oznanjevanje razveseljuje?

⁷ Jezus je rekel, da dajati in prejemati osrečuje. (Apd. 20:35) Veseli smo bili, ko smo sprejeli resnico, in veseli smo, ko o njej govorimo drugim. Ko ljudi seznanjamo z biblijsko resnico, vidimo, kako zelo veseli so duhovno lačni posamezniki, ko začnejo razumeti dragocene resnice v Božji Besedi in tkati prijateljstvo z Bogom. In ko spremenijo svoje razmišljanje in življenje, se to dotakne našega srca. Zavedamo se, da je oznanjevanje dobre novice nadvse pomembno delo, saj se ljudem, ki se spravijo z Bogom, odprejo vrata v večno življenje. (2. Kor. 5:20) Le katero delo bi nam lahko prinašalo več sreče in zadovoljstva kakor to, da ljudem pomagamo stopiti na pot, ki vodi v večno življenje?

 8. Kaj sta dva kristjana dejala o veselju, ki ga človek občuti, ko dela skupaj z Jehovom?

⁸ Kadar se ljudje pozitivno odzovejo na naše sporočilo, smo srečni. Vendar smo veseli tudi zato, ker vemo, da s svojim delom ugajamo Jehovu in da on ceni naš trud. (Beri 1. Korinčanom 15:58.) Marco iz Italije pravi: »Neizmerno sem vesel, ker vem, da najboljše dajem Jehovu, ne pa nekomu, ki bi moje delo hitro pozabil.« Podobno pravi Franco, ki prav tako služi v Italiji: »Jehova nas po svoji Besedi in vsem drugem, s čimer krepi našo duhovnost, vsak dan spominja na to, da nas ima rad in da mu veliko pomeni vse, kar storimo zanj, čeprav se nam morda zdi, da nismo storili veliko. Zato me to, da delam skupaj z Bogom, osrečuje in daje mojemu življenju smisel.«

 9. V kakšnem odnosu sta bila Jehova in Jezus in zaradi česa?

⁹ Kadar delamo skupaj s tistimi, ki jih imamo radi, se z njimi zbližamo ter spoznamo njihovo osebnost in lastnosti. Spoznamo njihove cilje in tudi to, kako jih nameravajo doseči. Jezus je morda na milijarde let delal skupaj z Jehovom. Njuna medsebojna ljubezen in naklonjenost sta postali tako močni, da njunega odnosa prav nič ni moglo uničiti. O tem, kako blizu sta si bila, je Jezus rekel: »Jaz in Oče sva eno.« (Jan. 10:30) Med njima je vladala čudovita enotnost, vedno sta delala skupaj v popolni harmoniji.

10. Zakaj nas oznanjevanje zbližuje z Bogom in drugimi?

¹⁰ Jezus je v molitvi prosil Jehova, naj varuje njegove učence. Zakaj? »Da bodo eno, kakor sva midva,« je rekel. (Jan. 17:11) Če živimo po Božjih merilih in oznanjujemo, še bolj spoznamo Božje privlačne lastnosti. Naučimo se, zakaj je Bogu dobro zaupati in upoštevati njegovo vodstvo. Ko se mu približamo, se tudi on približa nam. (Beri Jakob 4:8.) Zbližujemo pa se tudi z našimi duhovnimi brati in sestrami, saj doživljamo podobne težave in radosti ter imamo enake cilje. Skupaj delamo, skupaj se veselimo in skupaj vztrajamo. Octavia, ki živi v Veliki Britaniji, takole pravi: »To, da delam skupaj z Jehovom, me je zbližalo z drugimi, saj temelj za moja prijateljstva ni več površinska naklonjenost, temveč skupni cilj in smer.« Ali ne čutiš enako? Ali ni res, da se zbližaš z brati in sestrami, ko vidiš, kako zelo si prizadevajo ugajati Jehovu?

11. Zakaj se bomo v novem svetu še bolj zbližali z Jehovom in med seboj?

¹¹ Ljubezen, ki nas povezuje z Bogom in soverniki, je že danes močna, še močnejša pa bo v pravičnem novem svetu. Pomisli na vse delo, ki je pred nami! Prisrčno bomo sprejeli obujene in jih poučevali o Jehovu. Zemljo bomo spreminjali v raj. To niso majhne naloge, toda kako zelo radostni bomo v Mesijanskem kraljestvu, ko jih bomo skupaj opravljali in napredovali k popolnosti! Vsi se bomo še bolj zbližali med seboj in z Bogom, ki bo nedvomno zadovoljil »želje vseh živih bitij«. (Ps. 145:16)

12. Kako nas oznanjevanje ščiti?

¹² Na svojo duhovnost moramo paziti. Ker živimo v svetu, ki mu vlada Satan Hudič, in ker smo nepopolni, bi zlahka privzeli napačno mišljenje in vedenje, značilno za ta svet. Duh sveta bi lahko primerjali z rečnim tokom, ki nas vleče v drugo smer od želene. Da nas ne bi odnesel, moramo na vso moč plavati v nasprotno smer. Podobno se moramo truditi, da nas ne bi s seboj potegnil duh Satanovega sveta. Ko oznanjujemo, premišljujemo o duhovnih stvareh, ki so pomembne in koristne, ne pa o tem, kar bi nam oslabilo vero. (Fil. 4:8) Z oznanjevanjem si krepimo vero, saj se pri tem spominjamo Božjih obljub in ljubečih meril. Pomaga pa nam tudi obdržati vso našo duhovno bojno opremo. (Beri Efežanom 6:14–17.)

13. Kaj neki brat iz Avstralije meni o oznanjevanju?

¹³ Če smo zaposleni z oznanjevanjem in drugimi duhovnimi dejavnostmi, enostavno nimamo časa za to, da bi se preveč obremenjevali z lastnimi težavami, kar nam je v zaščito. Joel iz Avstralije je rekel: »Oznanjevanje mi pomaga, da ne izgubim stika z realnostjo. Na oznanjevanju se seznanim s težavami, s katerimi se spoprijemajo ljudje, in se še bolj zavedam koristi, ki jih imam, ker živim po biblijskih načelih. Pomaga mi tudi, da se trudim ostati ponižen, saj se moram zanesti na Jehova ter brate in sestre.«

14. Zakaj to, da vztrajno oznanjujemo, dokazuje, da nam Bog pomaga po svojem duhu?

¹⁴ Z oznanjevanjem se nam tudi krepi prepričanje, da nam Bog pomaga po svojem svetem duhu. Naj ponazorimo: Denimo, da bi bila tvoja služba, da ljudem v svoji soseski raznašaš kruh. Za delo ne bi dobil niti plačila niti povrnjenih stroškov. In ne samo to, kmalu bi ugotovil, da si kruha večina sploh ne želi in da te nekateri celo sovražijo, ker ga raznašaš. Kako dolgo bi opravljal takšno delo? Razočaran nad negativnim odzivom verjetno ne bi vztrajal prav dolgo, saj bi ti zmanjkalo notranje moči. Toda mnogi med nami vztrajno oznanjujejo leto za letom kljub temu, da za to žrtvujejo svoj čas in denar ter da jih nehvaležni ljudje zaničujejo in se jim posmehujejo. Ali to ne dokazuje, da nam Bog pomaga po svojem duhu?

15. Kako je oznanjevanje dobre novice povezano z namenom, ki ga ima Bog s človeštvom?

¹⁵ Pomisli, kako je oznanjevanje dobre novice povezano z ljubečim namenom, ki ga ima Jehova s človeštvom. Jehovov namen z ljudmi je bil, da bi poselili zemljo in večno živeli. Potem ko je Adam grešil, si Jehova ni premislil. (Iza. 55:11) Poskrbel je za to, da ljudje ne bomo vedno obsojeni na greh in smrt. Kako? Na zemljo je poslal Jezusa, da je žrtvoval svoje življenje za poslušne ljudi. Toda ljudje smo lahko poslušni Bogu samo, če vemo, kaj od nas pričakuje. Zato je Jezus ljudi učil, kaj Bog od njih pričakuje, in zapovedal svojim učencem, naj ga v tem posnemajo. Ko drugim pomagamo, da se spravijo z Bogom, sodelujemo z ljubečim Bogom pri reševanju človeštva iz greha in smrti.

16. Kako sta Božji največji zapovedi povezani z našim oznanjevanjem?

¹⁶ S tem, da drugim pomagamo stopiti na pot, ki vodi v večno življenje, kažemo ljubezen do bližnjega in do Boga, »ki hoče, da bi se rešili vsakršni ljudje in da bi prišli do točnega spoznanja resnice«. (1. Tim. 2:4) Jezus je na vprašanje, katera je največja zapoved v Postavi, odgovoril: »‚Ljubi Jehova, svojega Boga, z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo in z vsem svojim umom.‘ To je največja in prva zapoved. Druga, ki je tej podobna, pa je: ‚Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.‘« (Mat. 22:37–39) Z oznanjevanjem pokažemo, da ubogamo ti zapovedi. (Beri Apostolska dela 10:42.)

17. Kako gledaš na čast, da smeš oznanjevati dobro novico?

¹⁷ Prav zares smo blagoslovljeni! Jehova nam je zaupal delo, ki nam prinaša veselje, nas zbližuje z njim in drugimi ter nas ščiti v duhovnem pogledu. Z opravljanjem tega dela tudi pokažemo ljubezen do Boga in bližnjega. Okoliščine milijonov Božjih služabnikov po svetu se zelo razlikujejo, toda naj smo mlajši ali starejši, bogati ali revni, močni ali šibki, izkoristimo vsako priložnost za to, da drugim govorimo o svoji veri. Verjetno se boš strinjal s Chantel iz Francije, ki pravi: »Najmogočnejša oseba v vesolju, Stvarnik vsega in srečen Bog mi govori: ‚Pojdi! Govori! Govori o meni, govori iz srca. Dajem ti svojo moč, svojo Besedo – Sveto pismo, pomoč iz nebes, sodelavce na zemlji, napredno usposabljanje in natančna navodila ob pravem času.‘ Res je velikanska čast opravljati delo, za katero nas prosi Jehova, in delati skupaj z njim!«