Jehova nagrajuje tiste, ki ga prizadevno iščejo

1., 2. a) Kako sta ljubezen in vera povezani? b) Kateri vprašanji bomo pregledali?

JEHOVA ljubimo, »ker nas je prvi ljubil on«. (1. Jan. 4:19) Svojo nežno ljubezen izkazuje med drugim tako, da prevzema pobudo in blagoslavlja svoje zvestovdane služabnike. Bolj ko ljubimo Boga, močnejša je naša vera, pa ne samo v to, da obstaja, ampak tudi v to, da zagotovo nagrajuje tiste, ki ga ljubijo. (Beri Hebrejcem 11:6.)

² Jehova rad nagrajuje. To je sestavni del njegove osebnosti in ravnanja. Naša vera ni popolna, če nismo trdno prepričani, da bo Bog nagradil tiste, ki ga prizadevno iščejo, saj je vera »utemeljeno pričakovanje tistega, kar upamo«. (Heb. 11:1) Da, vera zajema gotovo pričakovanje Božjih obljubljenih blagoslovov. Toda kako nam to upanje na nagrado koristi? Kako je Jehova nagrajeval svoje služabnike v preteklosti in kako jih nagrajuje danes? Poglejmo si.

 3. Katero obljubo najdemo v Malahiju 3:10?

³ Bog Jehova se je obvezal, da bo nagradil svoje zveste služabnike, zato nas vabi, naj si prizadevamo za njegov blagoslov. Takole beremo: »‚Preizkusite me, prosim [. . .],‘ govori Jehova nad vojskami, ‚ali vam ne bom odprl nebesnih zapornic in na vas izlil blagoslova do preobilja.‘« (Mal. 3:10) Če sprejmemo Jehovovo velikodušno povabilo, pokažemo močno cenjenje in hvaležnost.

 4. Zakaj lahko zaupamo Jezusovemu zagotovilu, ki je zapisano v Mateju 6:33?

⁴ Jezus je svojim učencem zagotovil, da jih bo Bog podpiral, če bodo dali Kraljestvo na prvo mesto. (Beri Matej 6:33.) To je lahko z gotovostjo obljubil, saj se Jehova vedno izkaže za zaupanja vrednega. Jezus je vedel, da Božje obljube nikoli ne ostanejo neizpolnjene. (Iza. 55:11) Zato smo lahko prepričani, da bo Jehova, če kažemo iskreno vero vanj, izpolnil svojo obljubo: »Nikakor te ne bom pustil samega, nikakor te ne bom zapustil.« (Heb. 13:5) To navdihnjeno izjavo lahko povežemo s tem, kar je Jezus rekel glede tega, da naj najprej iščemo Kraljestvo in Božjo pravičnost.

 5. Zakaj nam Jezusov odgovor Petru okrepi vero?

⁵ Apostol Peter je nekoč vprašal Jezusa: »Mi smo zapustili vse in šli za teboj. Kaj bomo torej dobili mi?« (Mat. 19:27) Jezus Petra ni pokaral, ker je postavil takšno vprašanje, ampak je svojim učencem rekel, da bodo nagrajeni za svoje žrtve. Zvesti apostoli in drugi bodo vladali z njim v nebesih. Toda njegovi učenci so lahko že zdaj deležni nagrad. Jezus je rekel: »Vsak, ki je zaradi mojega imena zapustil hiše, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater, ali otroke, ali polja, bo dobil mnogokrat več in podedoval večno življenje.« (Mat. 19:29) Njegovi učenci bodo deležni blagoslovov, ki daleč presegajo kakršne koli žrtve, ki bi jih morda naredili. Ali niso duhovni očetje, matere, bratje, sestre in otroci vredni veliko več od česar koli, čemur se morda odpovemo v prid Kraljestva?

 6. Zakaj Jehova svojim častilcem obljublja nagrado?

⁶ Jehova svojim častilcem, s tem da jim obljublja nagrado, pomaga zdržati, ko je preizkušena njihova značajnost. Zvesti služabniki Boga Jehova že sedaj uživajo bogate duhovne blagoslove in z veseljem pričakujejo še celo večje blagoslove v prihodnosti. (1. Tim. 4:8) To, da smo trdno prepričani o tem, da Jehova »nagrajuje tiste, ki ga prizadevno iščejo«, nam bo pomagalo ostati močni v veri. (Heb. 11:6)

 7. Zakaj je upanje kot sidro?

⁷ V govoru na gori je Jezus rekel: »Veselite se in poskakujte od radosti, saj je vaša nagrada v nebesih velika. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami.« (Mat. 5:12) Poleg posameznikov, ki bodo prejeli nebeško nagrado, imajo tudi tisti, ki upajo na večno življenje v raju na zemlji, razlog za to, da se veselijo in poskakujejo od radosti. (Ps. 37:11; Luk. 18:30) Naše upanje, najsibo nebeško ali zemeljsko, nam je lahko »kot sidro za dušo, zanesljivo in trdno«. (Heb. 6:17–20) Podobno kot sidro obdrži ladjo med neurjem na mestu, nam tudi zanesljivo upanje na nagrado lahko pomaga, da ostanemo trdni v čustvenem, duševnem in duhovnem pogledu. Lahko nam da moč, da prenesemo težave.

 8. Kako ima upanje moč zmanjšati zaskrbljenost?

⁸ Naše svetopisemsko upanje ima moč zmanjšati trenutno zaskrbljenost. Božje obljube delujejo kot duhovni balzam, ki blagodejno vpliva na naše zaskrbljeno srce. Kako tolažilno je za nas, da lahko zvrnemo »svoje breme na Jehova« in vemo, da nas »bo podpiral«! (Ps. 55:22) Popolnoma lahko zaupamo, da Bog lahko stori »neizmerno več od vsega tega, kar prosimo ali kar si zamišljamo«. (Efež. 3:20) Samo pomisli – ne le, da lahko stori še več ali veliko več, temveč »neizmerno več«!

 9. O čem smo lahko prepričani glede Jehovovega blagoslova?

⁹ Da bi prejeli nagrado, moramo povsem verovati v Jehova in poslušati njegova navodila. Mojzes je Izraelcem rekel: »Jehova [te bo] blagoslovil v deželi, ki ti jo Jehova, tvoj Bog, daje v dediščino, da jo zavzameš, če boš le poslušal glas Jehova, svojega Boga, in skrbno izpolnjeval vse te zapovedi, ki ti jih danes zapovedujem. Jehova, tvoj Bog, te bo blagoslovil, tako kakor ti je obljubil.« (5. Mojz. 15:4–6) Ali si trdno prepričan, da te bo Jehova blagoslovil, če mu boš še naprej zvesto služil? Prav gotovo imaš dober razlog za takšno prepričanje.

10., 11. Kako je Jehova nagradil Jožefa?

¹⁰ Sveto pismo je bilo napisano nam v korist. Vsebuje veliko poročil o tem, kako je Bog zares nagradil zveste služabnike. (Rim. 15:4) En tak izjemen zgled je bil Jožef. Zaradi zarote svojih bratov in kasneje zvijačnega ravnanja gospodarjeve žene se je znašel v zaporu v Egiptu. Ali ga je Bog zapustil? Nikakor! »Jehova je bil še naprej z Jožefom. Do njega je bil iz srca dobrotljiv. [. . .] Z Jožefom [je bil] Jehova. Jehova je Jožefu pri vsem, česar se je lotil, naklonil uspeh.« (1. Mojz. 39:21–23) Jožef je v teh težkih časih potrpežljivo čakal na svojega Boga.

¹¹ Leta kasneje je faraon osvobodil Jožefa iz zapora in tega ponižnega sužnja postavil za drugega vladarja v Egiptu. (1. Mojz. 41:1, 37–43) Ko je Jožefu žena rodila sinova, je »Jožef [. . .] prvorojencu dal ime Manáse, ker mu je, kot je sam rekel, ‚Bog dal pozabiti vse tegobe in vso očetovo hišo‘. Drugemu pa je dal ime Éfraim, ker ga je, kot je sam rekel, ‚Bog naredil rodovitnega v deželi nesreče‘.« (1. Mojz. 41:51, 52) Ker je Jožef ostal zvestovdan Bogu, ga je ta nagradil, tako da so ostali pri življenju tako Izraelci kot Egipčani. Pomembno je, da se je Jožef zavedal, da je bil Jehova tisti, ki ga je nagradil in blagoslovil. (1. Mojz. 45:5–9)

12. Zakaj je Jezus lahko ostal zvest med preizkušnjami?

¹² Podobno je tudi Jezus Kristus v različnih preizkušnjah vere ostal poslušen Bogu. Za to je bil nagrajen. Kaj mu je pomagalo zdržati? Božja Beseda pojasnjuje: »Ta je zaradi veselja, ki ga je čakalo, prestal mučilni kol, ne da bi se menil za sramoto.« (Heb. 12:2) Jezusa je gotovo veselilo, da je lahko posvetil Božje ime. Poleg tega je bil nagrajen z Očetovim odobravanjem in številnimi čudovitimi prednostmi. Sveto pismo pravi, da »je sédel na desno stran Božjega prestola«. V neki drugi svetopisemski vrstici pa piše: »Bog [ga je] tudi povišal na visok položaj in mu prijazno dal ime, ki je nad vsakim drugim imenom.« (Fil. 2:9)

13., 14. Kako Jehova gleda na to, kar naredimo zanj?

¹³ Prepričani smo lahko, da Jehova ceni vsak naš trud pri tem, ko mu služimo. Razume, če morda kakor koli dvomimo sami vase ali smo negotovi. Z nami je sočuten, če nas tlačijo finančna bremena ali pa nas zdravje oziroma čustva omejujejo pri naši sveti službi. In lahko popolnoma zaupamo, da Jehova zelo ceni vse, kar njegovi služabniki storijo za to, da bi ostali zvesti. (Beri Hebrejcem 6:10, 11.)

¹⁴ Imejmo tudi v mislih, da se lahko Tistemu, ki posluša molitve, bližamo z zaupanjem, da bo pozoren na naše skrbi. (Ps. 65:2) »Oče najgloblje usmiljenosti in Bog vse tolažbe« nas bo velikodušno podpiral v čustvenem in duhovnem pogledu, morda po naših sočastilcih. (2. Kor. 1:3) Jehovu seže do srca, ko smo z drugimi usmiljeni. »Kdor je usmiljen z ubožcem, posoja Jehovu, in On mu bo njegova dejanja poplačal.« (Preg. 19:17; Mat. 6:3, 4) Kadar torej nesebično pomagamo tistim, ki so v težavah, Jehova na naša dobra dela gleda, kakor da posojamo njemu. Poleg tega obljublja, da nas bo nagradil za naše prijazno ravnanje.

15. Katere nagrade se veseliš? (Glej sliko pri naslovu.)

¹⁵ Z duhom maziljenim kristjanom vliva moči obet, da bodo prejeli »venec pravičnosti«, s katerim jih bo »tisti dan nagradil Gospod, pravični sodnik«. (2. Tim. 4:7, 8) Toda nikakor ne boš prikrajšan, če ti je Bog namenil drugačen obet. Na milijone Jezusovih »drugih ovc« željno pričakuje, da bodo v prihodnosti nagrajene z večnim življenjem na rajski zemlji. Tam bodo uživale »obilje miru«. (Jan. 10:16; Ps. 37:11)

16. Katere tolažilne besede najdemo v 1. Janezovem 3:19, 20?

¹⁶ Včasih se nam morda zdi, da naredimo zelo malo, oziroma se mogoče sprašujemo, ali je Jehova zadovoljen z našim trudom. Morda celo dvomimo, ali smo sploh vredni, da bi bili kakor koli nagrajeni. Toda nikoli ne pozabimo, da »je Bog večji od našega srca in ve vse«. (Beri 1. Janezovo 3:19, 20.) Nagrajuje vse, kar iz srca, ki ga ženeta vera in ljubezen, naredimo v sveti službi, ne glede na to, kako nepomembne bi bile te žrtve v naših očeh. (Mar. 12:41–44)

17. Kako smo med drugim že zdaj nagrajeni?

¹⁷ Jehova celo v teh temačnih zadnjih dneh Satanove hudobne stvarnosti blagoslavlja svoje ljudstvo. Poskrbel je, da njegovi pravi častilci kar cvetijo v duhovnem okolju, ki mu glede duhovnega obilja ni para. (Iza. 54:13) Kot je Jezus obljubil, nas Jehova nagrajuje že zdaj, tako da nam omogoča, da smo del ljubeče mednarodne družine bratov in sester. (Mar. 10:29, 30) Poleg tega so tisti, ki prizadevno iščejo Boga, nagrajeni z neprimerljivimi blagoslovi, kot so notranji mir, zadovoljstvo in sreča. (Fil. 4:4–7)

18., 19. Kako Jehovovi služabniki gledajo na nagrade, ki jih prejemajo?

¹⁸ Jehovovi služabniki po vsem svetu lahko potrdijo, da od Jehova prejemajo čudovite nagrade. Na primer, Bianca iz Nemčije pravi: »Jehovu se ne morem dovolj zahvaliti, da mi pomaga glede mojih skrbi in da je vsak dan ob meni. Svet okoli nas je poln zmešnjave in mračen. Toda ker tesno sodelujem z Jehovom, se počutim varno v njegovem objemu. Kadar koli se osebno žrtvujem zanj, mi stokratno povrne z blagoslovi.«

¹⁹ Razmislimo tudi o 70-letni Pauli iz Kanade, ki jo močno omejuje huda okvara hrbtenice, in sicer spina bifida. Takole pravi: »To, da sem manj gibljiva, še nujno ne pomeni, da manj oznanjujem. Izkoristim različne oblike oznanjevanja, kot na primer po telefonu ali neformalno pričevanje. Imam beležnico s svetopisemskimi stavki in z mislimi iz naših publikacij, ki jo občasno pregledam in mi je v veliko spodbudo. Rečem ji ‚Moja beležnica za preživetje‘. Malodušje je le začasno, če se osredinjamo na Jehovove obljube. Jehova nam je vedno ob strani, pripravljen pomagati, ne glede na naše okoliščine.« Tvoje razmere so morda povsem drugačne od razmer, ki jih ima Bianca ali Paula. Toda verjetno se lahko spomniš, kako vse je Jehova že nagradil tebe in tiste, ki te obkrožajo. Res je dobro premišljevati o tem, kako nas Jehova nagrajuje danes in kako nas bo nagradil v prihodnosti!

20. Česa se lahko veselimo, če bomo Jehovu služili iz vse duše?

²⁰ Nikoli ne pozabi, da boš bogato nagrajen, če boš iskreno molil k Bogu in se mu bližal brez zadržkov. Prepričan si lahko, da boš, potem ko boš izpolnil Božjo voljo, prejel to, kar ti je obljubljeno. (Heb. 10:35, 36) Zato še naprej krepimo svojo vero in delajmo iz vse duše, kakor da bi delali za Jehova. Verjamemo namreč, da bomo od Jehova dobili ustrezno nagrado. (Beri Kološanom 3:23, 24.)