Kakšno zabavo bomo izbrali
URAVNOVEŠENO gledati na zabavo je eno, uravnovešeno izbrati zabavo, pa je nekaj čisto drugega. Vemo seveda, da je ustrezna zabava potrebna, toda povečini je slaba in brez vrednosti. Kljub temu se moramo glede izbire le-te odločati vsak dan, kar pa ni vedno lahko.
Opazili smo, da nam zabaviščna industrija izbire nikakor ne lajša. Imamo osupljivo veliko izbiro, toda Biblija je iskrenim ljudem že pred tisočletji ponudila vodilo, ki ga potrebujemo. Biblijska načela zaradi moderne tehnologije niso zastarela; nasprotno, v teh najbolj težavnih časih so še uporabnejša in potrebnejša. Preglejmo zato, kako nam lahko ta načela poslužijo v zvezi z nevarnostmi v zabavi — glede vrste zabave in časa, ki ga zanjo porabimo.
Kakšna so biblijska navodila
Mlad človek se je ubil in kasneje so odkrili, da se je zelo poglobil v heavy-metal rock glasbo, ki spodbuja k samomoru. Tudi za štirinajstletno deklico, ki je do smrti pretepla mamo, se je izkazalo, da je tudi ona dihala s heavy metalom. Ko je petnajstletnik ubil neko žensko, je odvetnik trdil, da so nanj vplivali filmi izrazito nasilne vsebine. Ko vrtijo film o nasilju med tolpami, se mladi gledalci spopadejo že kar v dvorani oziroma ko čakajo na karte.
Zabava, ki si jo izberemo, vsekakor vpliva na nas. Nekateri strokovnjaki bi omenjene dogodke označili za osamljene primere, ki še ničesar ne dokazujejo. Biblijska načela pa problem takoj ustrezno imenujejo. Upoštevajmo na primer tele globoke besede: »Kdor hodi z modrimi, bo moder, kdor se druži z bedaki, postane slab.« (Pregovori 13:20, EI) Ali zabava ne predstavlja natančno to: druženje z ljudmi, ki so neumni ali moralno otopeli? Tudi v 1. pismu Korinčanom 15:33 beremo: »Nikar se ne dajte zapeljati! Slaba družba pokvari dobre nravi.« (EI) To nikakor ni nejasen in dvoumen stavek in noben strokovnjak, ki sicer misli drugače, ne more ovreči tovrstnih statistik. Človeška nrav je enostavno taka. Če se redno družimo z moralno slabimi ljudmi, bo to negativno vplivalo na naše navade.
Ta načela so prav tako uporabna, ko gre za oboževanje slavnih osebnosti iz sveta športa, filma, televizije in glasbe. Čeprav priljubljeni zvezdniki pogosto tako v nastopih kot v življenju poveličujejo nasilje oziroma nemoralnost, jih gledalci, še posebej mladina, gledajo kot bogove. V časopisu The European je pred nedavnim pisalo: »Sociologi ugotavljajo, da so v tej vse bolj svetni družbi pri mnogih mladih pop zvezde prevzele vlogo, ki jo je nekoč imela religija.« Upoštevajmo, kaj piše v Psalmu 146:3: »Ne zanašajte se na poglavarje, na sina človeškega, pri katerem ni rešitve.« V Pregovorih 3:31 pa beremo: »Ne zavidaj nobenemu silovitniku, in ne izvoli nobenih potov njegovih.«
Drugo ključno načelo pa je: Ko se kot kristjani odločamo za neko zabavo, bi morali upoštevati, kako bo to, razen na nas, vplivalo na ostale v krščanski skupščini, še posebej na tiste z občutljivejšo vestjo (1. Korinčanom 10:23-33). Biblija pa nas ne svari samo pred slabim, njena načela nam pomagajo tudi pri izbiri zdrave zabave. Apostol Pavel je svetoval: »Sicer pa, bratje, kar je resnično, kar čestito, kar pravično, kar čisto, kar ljubeznivo, kar sloveče, če je kaka čednost in če kaka hvala, to premišljajte.« (Filipljanom 4:8)
Božje ljudstvo ta načela vodijo že stoletja. Kristjani v starem Rimu niso potrebovali izrecnega zakona glede gladiatorskih iger, ki bi jim povedal, da klanje in sadizem nista ustrezna zabava. Le držali so se teh načel in tako zaščitili sebe, družino in skupščino.
Kako izbrati
Danes pravi kristjani ravnajo enako. Ko izbirajo zabavo, najprej preverijo njeno moralno vrednost. Kako? Ko na primer kupujejo plošče, pregledajo ovitek. Kako ta predstavi glasbo? Ali hvali sprevržene lastnosti, kot so sovraštvo, upornost, bes, spolnost in zapeljevanje? Včasih se lahko preveri tudi besedilo. Podobno je s knjigami, največkrat je na ovitku kratka vsebina in včasih tudi ocena kritikov. Glede filmov lahko često najdemo podatke v krajevnih časopisih. V nekaterih državah se da dobiti tudi filmske ocene, ki nam lahko pomagajo pri odločitvi. Očitno je, da današnji sprevržen svet uživa v zabavah z obilo spolnosti, nemorale ali nasilja, toda težko si predstavljamo, da bi kristjan padel na ta nizek nivo in si s tem hote hranil misli in srce.
Vendar je modri kralj Salomon v zvezi s tem tudi posvaril: »Ne bodi prepravičen in ne kaži se modrega čez mero: zakaj bi se pogubljal?« (Propovednik 7:16) Prepravičnost je zanka, v katero se lahko, ko gre za zabavo, hitro ulovimo. Morda smo dokaj prepričani o pravilnosti izbire zabave, potem ko smo skrbno v molitvi pretehtali biblijska načela, nato pa ugotovili, da so se drugi, ki žive po enakih načelih, odločili drugače. Naj nam to ne vzame veselja. Vsakdo namreč sam odgovarja za tisto, kar si je izbral (Galatom 6:4).
Kdaj je prostega časa preveč
Svetno vrednotenje je, ko gre za vprašanje prostega časa, strašno izkrivljeno. Uvodnik poslovnega časopisa Parks & Recreation je na primer pred kratkim zapisal, da je rekreacija »bistvo življenja«. Ni še dolgo, kar je v The New York Times Magazinu o sobotnem večeru, najbolj priljubljenem času za razvedrilo, pisalo: »Če premislimo, imamo v življenju, razen sobot, še veliko več drugih dni, toda sobotni večer je nekaj, za kar se splača živeti.« Nekateri sociologi celo trdijo, da je danes bolj premožnim narodom po svetu najvažnejši prosti čas in da jim je tudi religija samo ena od aktivnosti prostega časa.
Kristjane tak popačen odnos do prostega časa ne preseneča. Biblija je namreč že davno napovedala, da bodo ljudje v teh nevarnih ,zadnjih dneh‘ »samoljubni, . . . veselje bolj ljubeči nego Boga« (2. Timoteju 3:1-4). Biblijska načela nam pomagajo, da si sami določimo, kaj ima prednost. Jezus je rekel, naj ,ljubimo Gospoda, Boga svojega, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse pameti svoje in iz vse moči svoje‘ (Marko 12:30). Božjemu ljudstvu je torej na prvem mestu ljubezen do Boga. Njihova glavna aktivnost ni del prostega časa, ne, to je daleč najvažnejša prednost. Temu bistvenemu delu podredijo tudi svoj posvetni poklic (Matevž 6:33).
Zato mora kristjan, ko gre za zabavo, ,preračunati‘ stroške in določiti, koliko časa si bo vzel za to oziroma koliko ga je zanjo vredno žrtvovati (Lukež 14:28). Če zaradi katerekoli zabave omalovažuje pomembnejše stvari, kot zasebno ali družinsko preučevanje, druženje s soverniki, krščansko službo ali nujne družinske obveznosti, se to gotovo ne izplača.
Kaj o nas pove zabava, ki smo si jo izbrali
To, koliko časa namenimo zabavi, pove, kaj mislimo o naših prednostih. Izbrana zabava pa bo povedala, kako moralni smo in koliko je naša predanost iskrena. Izbira zabave drugim govori, kakšni ljudje smo in kakšne vrednote imamo. Prijateljem, družini in skupščini, pa bo izbrana zabava povedala, ali smo uravnovešeni ali ozkogledni, dosledni ali dvolični, pravicoljubni ali prepravični.
Naj naša odločitev res predstavlja tudi naše verovanje, kajti sodil nas bo Stvarnik, ki vidi v srce in pozna nagibe. V Pismu Hebrejcem 4:13 piše: »Ni je namreč stvari, ki bi se lahko skrila pred njim. Pred njegovimi očmi je vse razgaljeno in odkrito. Njemu bomo dajali odgovor.« (EI) Bogu ne moremo prikriti odgovora na bistvo naslednjega vprašanja: Ali res v vsakem vidiku življenja ravnamo po njegovih načelih?
[Slika na strani 8]
Zabava, ki smo si jo izbrali, veliko pove o nas in naši družini
[Slika na strani 9]
Ali previdno izbiramo, kaj bomo gledali, poslušali in brali?