Koliko lahko zaupate znanosti?

Od dopisnika Prebudite se! iz Avstralije

ZARADI mnogih dosežkov znanosti v medicini, inženirstvu, komunikacijah in na drugih področjih jo večina ljudi iskreno občuduje. Znanstvena odkritja so se dotaknila življenja skoraj vseh današnjih ljudi. Mnogi znanstveniki so znanosti posvetili vse svoje življenje, in iskreno znanstveno prizadevanje, da bi zboljšali kakovost življenja, si zasluži priznanje. Pravzaprav pisec Tony Morton celo pravi, da »je znanost brez dvoma ena od glavnih opor sodobne civilizacije«.

Toda tako kot pri vsem v življenju je treba biti tudi pri presojanju prave vrednosti znanosti uravnovešen. Da bi lahko ohranili uravnovešeno gledišče, si poglejmo besede še enega pisca, ki pa o vlogi znanosti v našem življenju ne govori tako pohvalno. Lewis Wolpert v svoji knjigi The Unnatural Nature of Science piše: »Ankete potrjujejo, da obstaja veliko zanimanje za znanost in da se jo občuduje, vse to pa spremlja nestvarno mnenje, da lahko ona odpravi vse probleme; nekateri pa imajo do nje globoko ukoreninjen strah in sovražnost [. . .] Na ljudi, ki se poklicno ukvarjajo z znanostjo, gledajo kot na hladne, neosebne in neljubeče tehnike.«

Vzpon znanosti

Ko se z znanstvenimi poskusi vstopa na nova področja, vedno obstaja tveganje. Ko pa se nova odkritja izkažejo za vredna tveganja, javnost znanosti vse bolj zaupa. Tako znanost do neke mere, kopajoč se v slavi preteklih uspehov, vse drzneje tvega, in veliko ljudi je v svojem strahospoštovanju in navdušenju začelo nanjo gledati kot na zdravilo za tegobe človeštva. Mnogi zato besedi »znanost« in »znanstven« povezujejo z absolutno resnico.

Publikacija American Studies pravi: »Na začetku dvajsetih let tega stoletja in vse bolj v tridesetih je znanstvenik v beli laboratorijski halji pomenil objektivno jamstvo kupcem, da je neki izdelek ,znanstveno‘ boljši od svojih tekmecev. Leta 1928 so bile v uvodniku revije Nation zapisane tožeče besede, da ,bo stavek, ki se začne z »Znanost pravi«, na splošno končal vsako prerekanje na družabnem srečanju oziroma prodal kateri koli izdelek, od zobne paste do hladilnika‘.«

Toda ali je znanost nujno vedno sopomenka za absolutno resnico? Znanstvenim odkritjem so skozi zgodovino energično nasprotovali. Nekateri ugovori so bili neutemeljeni, pri drugih je bilo videti, da temelj imajo. Galilejeva odkritja so denimo razvnela jezo katoliški cerkvi. In znanstvene teorije o izvoru človeka so vzbudila sovražen odziv tako na znanstvenih kot na biblijskih tleh. Zato ni presenetljivo, da vsako novo odkritje privlači privržence in nasprotnike.

Star latinski pregovor pravi: »Znanost [oziroma znanje] nima sovražnika, razen nevedneža.« To pa ne drži več, saj znanost danes napadajo kot še nikoli prej – in to ne nevedneži. Sedaj je videti, da znanost, čeprav so jo nekoč mnogi imeli za neranljivo, nadlegujejo nekateri njenih nekdanjih podpornikov. Za vse več njenih privržencev bi lahko dejali, da so postali njen sodnik, porota in izvršitelj kazni. Veliki templji znanstvenega uka so danes pogosto prizorišče sporov. Eden od razlogov za njene tegobe je, da so prišle na dan pretekle prevare in korupcija nekaterih znanstvenih akademikov.

Zato se pogosteje kot kdaj prej zastavlja vprašanje: Ali se res lahko zaupa vsej znanosti? Naslednji članek očrtuje nekaj razlogov, zakaj vse več ljudi postavlja to vprašanje.

[Poudarjeno besedilo na strani 4]

Ali je znanost vedno sopomenka za absolutno resnico?