Tolažba za žalujoče

TERORISTIČNI napadi, ki so se zgodili 11. septembra 2001 v mestih New York in Washington (DC), so ljudi povsod po svetu navdali z grozo. V enem dnevu so umrli tisoči, tudi stotine junaških gasilcev, policistov in reševalcev.

Od tega dogodka si Jehovove priče družno prizadevajo tolažiti tiste, ki so v tragediji izgubili svoje ljubljene. To delajo zato, da bi ‚obvezovali potrte v srcu‘ in ‚tolažili vse žalujoče‘. (Izaija 61:1, 2)

Z leti so Jehovove priče ugotovili, da tisti, ki so jim ljubljeni umrli, pogosto razmišljajo o vprašanjih, ki sledijo. Biblija ima odgovore. Zakaj ne bi svetopisemskih navedkov preverili v svoji Bibliji?

Ali je človekova smrt vnaprej določena?

V Propovedniku 9:11 Biblija pravi, da »čas in razmere [naključje, SSP]« zadevata vse človeštvo. Če je smrt vnaprej določena, zakaj nas potem Biblija spodbuja k varnostnim ukrepom? (Glej denimo 5. Mojzesovo 22:8.)

Zakaj umremo?

Adam in Eva, prvi človeški par, sta bila postavljena v zemeljski raj. Če bi ostala poslušna, jima ne bi bilo treba umreti. Smrt bi nastopila le, če ljudje ne bi poslušali Boga. (1. Mojzesova 1:28; 2:15–17) Na žalost Adam in Eva nista ubogala svojega Stvarnika. Doletela ju je kazen – smrt. Ker smo vsi ljudje potomci Adama in Eve, smo vsi podedovali greh in smrt. Biblija razlaga: ‚Po enem človeku [Adamu] je prišel greh na svet in po grehu smrt, in je tako na vse ljudi prišla smrt.‘ (Rimljanom 5:12)

V kakšnem stanju so mrtvi?

Ko se je Adam uprl, je Bog dejal: ‚Povrnil [se boš] v zemljo, ker si bil vzet iz nje; kajti prah si in v prah se povrneš.‘ (1. Mojzesova 3:19) Torej je smrt stanje popolnega nezavedanja – resničen neobstoj. V Bibliji piše: »Živeči vedo, da jim je umreti, mrtvi pa ničesar ne vedo.« (Propovednik 9:5, poudarili mi.) Biblija tudi pravi, da se človek po smrti »povrne v prah svoj, isti dan minejo vse misli njegove«. (Psalm 146:3, 4, poudarili mi.)

Ali nimamo duše, ki preživi smrt?

Biblija jasno uči, da ste duša enostavno vi in ne nekaj abstraktnega, kar bo preživelo vašo smrt. (1. Mojzesova 2:7; Pregovori 2:10; Jeremija 2:34) Ker je temu tako, lahko rečemo, da je s smrtjo človeka umrla duša. V Bibliji jasno piše: »Duša [človek], ki greši, umre.« (Ezekiel 18:4, SSP)

Kakšno je upanje za umrle?

Biblija odkriva, da ima Bog namen vrniti življenje mrtvim in sicer z obujenjem na rajski zemlji, kjer bolezni in smrti ne bo več. Jezus je dejal: »Pride ura, ob kateri zaslišijo vsi, ki so v grobih, glas njegov in pridejo ven.« (Janez 5:28, 29; Razodetje 21:1–4)

Ko je Jezus govoril o svojem nedavno umrlem prijatelju Lazarju, je smrt primerjal s spanjem. (Janez 11:11–13) Še več, ko ga je Jezus obudil, Lazar ni nič govoril o tem, da bi v kratkem času svoje smrti bil v kraju mučenja ali blaženosti. (Janez 11:37–44) To je razumljivo, saj se mrtvi ne zavedajo. Ne doživljajo trpljenja, ampak čakajo na ‚uro‘, v kateri bodo obujeni. Vsekakor dejstvo, da je Jezus obudil Lazarja, kaže, da mrtvi lahko ponovno živijo. Zares, Jezus je s tem čudežem v malem pokazal, kaj se bo dogajalo na zemlji pod vladavino Božjega kraljestva. (Dejanja 24:15) Kakšna tolažba je to za tiste, ki jim v tem nemirnem času umrejo njihovi ljubljeni!