11. poglavje
»Bežite iz Babilona«
1. a) Kako lahko izvemo, kakšno čaščenje je Bogu všeč? b) Od kod naj pobegnemo, kot nas spodbuja Bog?
MNOGI tavajo od ene religije k drugi, da bi našli pravi odgovor na svoja vprašanja o življenju. V naukih in običajih so našli sličnosti pa tudi mnoge razlike. Šele iz Božje besede pa so zatrdno zvedeli, kateri odgovori so pravi in kateri običaji so Bogu res všeč. V Svetem pismu nas Stvarnik seznanja s seboj in s svojim namenom. Pred nami razkriva tudi korenine lažnega čaščenja. Ob tem nas svari pred nečim, kar opisuje kot »veliki Babilon« in nas spodbuja, naj »zbežimo« iz njega. Ali si upošteval to svarilo? (Razodetje 18:4, 21; Jeremija 51:6)
2. Kaj je »veliki Babilon«?
2 Kaj je »véliki Babilon«? Veliki Babilon so vse religije skupaj, ki zagovarjajo stališča, verovanja in običaje, kakršni so vzklili iz religije starodavnega Babilona. Razpoznamo jih tako, da preiščemo izvor in religijo starodavnega Babilona samega.
3. a) Kakšni so začetki mesta Babilon in kakšnega duha je zbujal njegov ustanovitelj? b) Kako se ta duh kaže v današnjih religijah?
3 Dobro stoletje po potopu v Noetovih dneh je okrog stolpa, ki si ga je očitno zamislil Nimrod, zraslo mesto Babel (kasneje so ga preimenovali v Babilon). Ta Nimrod je v vseh okrog sebe zbudil duha upora zoper Jehovo in željo po pomembnosti. (1 Mojzesova 10:9, 10; 11:1–9) Ali opažaš takšnega duha tudi danes — Božjo besedo prezirajo celo taki, ki trdijo, da so verni, vero pa uporabljajo, da bi opozarjali nase ali si z njo celo pridobivali ugled?
4. Kako je babilonska religija popačila resnico o samem Bogu?
4 Za babilonsko religijo so značilne trijade ali trojice bogov. Eno teh trojic so sestavljali Anu, Bel in Ea; drugo pa Sin, Šamaš in Ištar. Poleg tega so babilonska svetišča bila polna malikov. Vse to je odvračalo ljudi od dejstva, da je pravi Bog samo eden in da mu je ime Jehova. (5. Mojzesova 4:39; Janez 17:3) Lastnosti in navade njihovih bogov in mrtvi maliki, ki so jih uporabljali, so mnogim povsem zmedli njihove pojme o Stvarniku. (Jeremija 10:10, 14; 50:1, 38; 1 Korinčanom 10:14, 19–22)
5. a) Na kakšen način je babilonski nauk o smrti le polepšana satanova laž, ki jo je natvezil Evi? b) H katerim drugim naukom je to še vodilo?
5 Babilonci so verovali, da je smrt le prehod iz ene življenjske oblike v drugo, to pa se ne ujema s tistim, kar je Bog rekel našima prastaršema. Grški filozofi so to misel še razširili in rekli, da imajo ljudje neumrljivo dušo. Satanova prva laž je bila, da Adam in Eva telesno ’zagotovo ne bosta umrla’, če ne bosta poslušala Boga. Zdaj pa ljudem dopoveduje, da imajo v sebi nekaj nevidnega, kar nikoli ne umre. Iz tako izkrivljenega nauka je potem vzklilo verovanje v pekel, v vice, čaščenje prednikov in še mnogo tega. (1 Mojzesova 3:1–5; Propovednik 9:5, 10; Ezekijel 18:4)
6. a) Kateri drugi današnji običaji imajo svoje korenine v babilonski religiji? b) Kako resna je ta stvar?
6 Babilonska religija se je ukvarjala še z astrologijo, s čaranjem, vedeževanjem, magijo in vražarjenjem; ljudje so v vsem tem iskali nadnaravnega vodstva, ki bi jim pomagalo bogateti in držati druge ljudi na vajetih. (Danijel 2:27; Ezekijel 21:21) Kako običajne so te stvari še danes, čeprav Sveto pismo svari pred njimi! Ljudje, ki jih še držijo, padejo naravnost v roke demonom, ti pa za svojo pomoč terjajo zelo visoko ceno. (5 Mojzesova 18:10–12; Izaija 8:19; Apostolska dela 16:16; Razodetje 18:21, 23)
7. Kako lahko dokažeš, da ima Babilon veliki a) nezakonite odnose s političnimi voditelji, b) da ima veliko bogastvo, c) da je odgovoren za prelivanje krvi?
7 Sveto pismo potem še naprej razkriva veliki Babilon in pripoveduje o njegovih nezakonitih odnosih s političnimi voditelji, o njegovem bogastvu in o njegovi krivdi za prelito kri — tudi za prelito kri pravih Božjih služabnikov. (Razodetje 17:1–6; 18:24) Zgodovina svetovnih religij je v tem pogledu dobro znana.
KAKO VELIKA JE TVOJA LJUBEZEN DO RESNICE?
8. Kdo je v resnici bog velikega Babilona?
8 Koga časti človek, ki spada v katerega od delov velikega Babilona, drži njegove običaje in hodi po njegovih potih? Jehovo gotovo ne. Takšen se v resnici klanja ’bogu tega sveta’, tistemu torej, ki je zaslepil misli vsemu človeštvu. (2 Korinčanom 4:4)
9. Kako je satan mogel v religioznem pogledu zapeljati toliko ljudi?
9 Toda, kako je mogoče, da se je toliko ljudi pustilo tako zapeljati? Sveto pismo pravi, da so padli v satanovo zanko, »ker niso verovali resnice«. (2 Tesaloničanom 2:9–12, JP) To nas ne preseneča. Koliko pa poznaš ljudi, ki zmeraj govorijo po resnici — doma, v službi, kadar jim kdo prikaže njihove lastne napake? Koliko jih je pripravljenih zapustiti svoja prejšnja prepričanja ali običaje, celo spremeniti svoj način življenja in ga spraviti v sklad z Božjo besedo, ko zvedo, kaj pravi Sveto pismo? Ali bi ti to naredil?
10. a) Kakšne ljudi išče Jehova? b) Kako lahko dokažemo da smo taki?
10 Jehova išče ljudi, ki verujejo resnici, oziroma, ki ljubijo resnico. On je »Bog resnice«. (Psalm 31:5) Nauki njegove Besede niso izmišljeni, ampak so resnica. Jezus je Samarijanki rekel: »Pravi častilci bodo molili Očeta v duhu in resnici. Prav takih molivcev si namreč želi Oče. Bog je duh in kateri ga molijo, ga morajo moliti v duhu in resnici.« (Janez 4:23, 24, JP) Ali je to osebnost, v kakršno bi se ti rad razvil?
KAKO JE BOG POSKRBEL ZA OSVOBODITEV
11. a) Kaj je napovedano v Izaijevi knjigi 49:8, 9? b) Kdaj se je to prvič spolnilo? c) Zakaj nas to zanima?
11 Jehova nam je pred davnimi časi dal v Sveto pismo kot smernico zapisati obljubo o osvoboditvi izpod nasilnega Babilona. Obljuba se je spolnila že, ko je Kir Véliki osvobodil Jude in neizraelske Netinimce, da so se vrnili v Jeruzalem in tam obnovili Jehovin tempelj. Ni pa se takrat spolnilo čisto vse. Tisto, kar se je zgodilo takrat, je kazalo tudi na osvoboditev po Večjem Kiru, Gospodu Jezusu Kristusu. To nas varuje pred tem, da nas ne bi zavedli ljudje, ki iščejo lastno slavo. Na Jezusa se še posebej nanaša tale prerokba: »Tako govori Jehova: ’Ob času milosti sem te uslišal in v dan zveličanja sem ti pomagal; in stražil te bom in te dal v zavezo ljudstvu, da povzdigneš deželo, da v posest razdeliš opustošene dediščine, da porečeš jetnikom: »Pojdite ven«, njim, ki sede v teminah: »Pridite na svetlo«!’« (Izaija 49:8, 9) Kako se je to spolnilo na Jezusu?
12. a) Kako se je ta prerokba spolnila na Jezusu? (Luka 4:16–18) b) Kako lahko ta stvar spodbudi tudi nas?
12 Jehova je Jezusovo molitev uslišal. Pomagal mu je in ga ščitil, ko je ta hrabro razkrinkal versko hinavščino in oznanjal ’resnico, ki osvobaja’. (Janez 8:32) Jehova je svojega sina ščitil vse do konca njegovega dela na zemlji, kljub satanovim naporom, da Jezusa uniči. Potem ga je obudil v nesmrtno življenje v nebesih, kjer naj bi nadaljeval svoje delo osvobajanja. Bog ga je dal kot »zavezo« ali kot jamstvo, da se bodo ljudje osvobodili vezi Babilona velikega. Kot je gotovo, da je obujeni in oslavljeni Jezus Kristus v nebesih, tako zagotovo bodo ljudje čistih src odrešeni verske teme vélikega Babilona. Ali boš tudi ti med temi osvobojenci?
13. Kako se je od 36. leta našega štetja naprej Jezus izkazal za »luč poganskim narodom«?
13 O tem, kako obsežna bo ta osvoboditev, je Jehova napovedal: »Tudi te postavim za luč poganskim narodom, da bodeš zveličanje moje prav do konca zemlje.« (Izaija 49:6) Tako so 36. leta našega štetja začeli v skupščino duhovnih Izraelcev prihajati pogani ali nejudovska ljudstva. S tem pa Jezus še ni v polni meri postal »luč poganskim narodom«.
14. a) Za koga drugega iz teh »narodov« je Jezus še luč? b) Katera skupina, ki je zapustila starodavni Babilon, jih je predstavljala? c) Kakšnih duhovnih blagoslovov so že deležni, na kar kaže tudi spolnitev besed iz Izaije 49:10?
14 Jezus je tudi vedel, da bo moral zbrati še »druge ovce«, ki naj bi večno živele na zemlji. (Janez 10:16) Njih so ponazarjali nejudovski Netinimci in potomci Salomonovih služabnikov, ki so se 537. leta pred našim štetjem pridružili Judom, ko so ti odhajali iz Babilona. (Ezra 2:1, 43–58) Velika množica takšnih se je tudi v naših dneh odzvala zapovedi, naj »izide« iz Babilona velikega. Zdaj uživajo osvežujoče duhovne blagoslove, ki so napovedani v Izaijevi knjigi 49:10: »Ne bodo lačni ne žejni, ne zadene jih vroč veter ne sonce. Kajti njih usmiljeni jih bo vodil, k vodnim vrelcem jih spremljal.« (EI) V Razodetju 7:9, 16, 17 so ti blagoslovi zato pripisani »veliki množici« »drugih ovc«.
»IZIDITE IZ NJE, LJUDSTVO MOJE«
15. Zakaj Sveto pismo spodbuja tiste, ki bi radi bili v Božjem ljudstvu, naj izidejo iz velikega Babilona?
15 V navdihnjeni viziji je apostol Janez izvedel, kaj bo izvršitev Božje sodbe pomenila za véliki Babilon. Glede na gotovost te sodbe nas angel iz nebes v Božjem imenu takole spodbuja: »Pojdi stran od njega, ljudstvo moje, da ne boš soudeleženo pri njegovih grehih in da te ne prizadenejo njegove šibe! Zakaj njegovi grehi so se nagrmadili do neba in Bog se je spomnil njegovih krivic.« (Razodetje 18:4, 5, JP)
16. Kako se med drugim pokaže, ali res poslušamo to zapoved?
16 Duhovni Izraelci so ubogali to zapoved in zdaj to priporočajo še drugim. Vedo, da človek, ki meša pravo čaščenje s krivim, ne more biti Bogu všeč. Kako more kdo reči, da ni del vélikega Babilona, če še ni prekinil vezi z njim, čeprav se hkrati druži tudi z Jehovinimi pričami? Tudi če ne hodi k njihovi verski službi, pa na delu in doma slavi verske praznike, je še zmeraj v stiku z nečistim. (Izaija 52:11) Če se udeležuje družinskih običajev, ki imajo opraviti z vero v neumrljivost človeške duše ali z vraževernim strahom pred hudobnimi duhovi, potem se udeležuje grehov vélikega Babilona. V tem pogledu se je pač treba odločiti. Če smo prepričani, da je Jehova pravi Bog, potem moramo služiti samo njemu. (1 Kraljev 18:21)
17. a) Kakšno povabilo velja vsem ljudem, kot kažejo besede iz Razodetja 14:6, 7? b) Katero zapoved morajo še spolniti, če hočejo častiti Jehovo na sprejemljiv način?
17 Vsem ljudstvom, rodovom in jezikom velja tole prijazno povabilo: Pridružite se čaščenju Jehove, edinega pravega Boga! (Razodetje 14:6, 7) Zato bi morali ravnati kot starodavni Božji služabniki, ki so spolnili tole naročilo: »Bežite iz Babilona, vsak naj reši svoje življenje!« (Jeremija 51:6, EI)