Marija (Jezusova mati)

Definicija: Od Boga izbrana in visoko cenjena ženska, ki je rodila Jezusa. V Bibliji je omenjenih še pet drugih Marij. Ta je potomka kralja Davida iz Judovega rodu in je bila Helijeva hči. Ko se v Svetem pismu prvič srečamo z njo, je zaročena z Jožefom, ki je tudi Judovega rodu in Davidov potomec.

Kaj lahko spoznamo iz biblijskega poročila o Mariji?

(1) Nauk o poslušnosti do tega, kar Bog oznani po svojih poslancih, čeprav nas to, kar slišimo, morda sprva vznemiri ali pa se nam zdi nemogoče. (Luka 1:26-37)

(2) Pogum, da človek ravna v skladu s tem, kar ve, da je Božja volja, in Bogu popolnoma zaupa. (Glej Luka 1:38. Kot je prikazano v 5. Mojzesovi 22:23, 24, je lahko za neporočeno židovsko dekle imelo zelo resne posledice, če so ugotovili, da je noseča.)

(3) Da je Bog voljan uporabiti človeka, ne glede na njegovo mesto v družbi. (Primerjaj Luka 2:22-24 s 3. Mojzesovo 12:1-8.)

(4) Dati prednost duhovnim interesom. (Glej Luka 2:41; Apostolska dela 1:14. Od judovskih žena se ni zahtevalo, da morajo vsako leto v času pashe s svojimi možmi na dolgo pot do Jeruzalema, toda Marija je šla.)

(5) Spoštovanje moralne čistosti. (Luka 1:34)

(6) Marljivo poučevanje otrok o Božji besedi. (To je razvidno iz Jezusovega obnašanja, ko je bil star dvanajst let. Glej Luka 2:42, 46-49.)

Ali je bila Marija res devica, ko je rodila Jezusa?

Luka 1:26-31 poroča, da je ”devici“, po imenu Marija, angel Gabrijel posredoval takole vest: ”Spočela boš v telesu in rodila sina, in imenuj ime njegovo Jezus.“ K temu 34. vrstica dodaja: ”Marija pa reče angelu: Kako bo to, ko moža ne poznam [t.j. ”kot soproga“, NAB opomba pod črto; ”ker sem devica“, JB; ”nimam spolnih odnosov z moškim“, NW)?“ Matej 1:22-25 dodaja: ”Vse to pa se je zgodilo, da se izpolni, kar je rekel Gospod po proroku, ki pravi: ’Glej, devica bode noseča in bo rodila sina, in imenovali bodo ime njegovo Emanuel‘, kar se tolmači: Bog z nami. Ko se pa prebudi Jožef iz spanja, stori, kakor mu je angel Gospodov ukazal, in vzame k sebi ženo svojo. In ni je spoznal, dokler ni rodila sina, in dal mu je ime Jezus.“

Ali je to razumno? Prav gotovo Stvarniku, ki je oblikoval človeške razmnoževalne organe, ni bilo nemogoče na nenavaden način oploditi jajčno celico v Marijini maternici. Jehova je čudežno prenesel življenjsko moč in osebnostni vzorec svojega prvorojenega nebeškega sina v Marijino maternico. Božja dejavna sila, njegov sveti duh, je varovala razvoj otroka v Marijini maternici, tako da se je rodil popoln človek. (Luka 1:35; Jan. 17:5)

Ali je bila Marija vedno devica?

Mat. 13:53-56: ”In zgodi se, ko konča Jezus te prilike, odide odtod. In prišedši v domovino svojo, jih uči v njih shodnici, tako da se zavzemajo in govoré: Odkod temu ta modrost in take moči? Ali ni ta tesarjev sin? ali se ne imenuje mati njegova Marija in bratje [grško, adelphói] njegovi Jakob in Jožef in Simon in Juda? in niso li vse sestre [grško, adelphái] njegove pri nas? Odkod torej temu vse to?“ (Ali bi na osnovi tega besedila zaključili, da je bil Jezus Marijin edini otrok, ali pa, da je imela še druge sinove in hčere?)

New Catholic Encyclopedia (1967, Zv. IX, str. 337) priznava v zvezi z grškima besedama adelphói in adelphái, ki se uporabljata v Mateju 13:55, 56, da ”pomenita telesnega brata in sestro v grško govoreči deželi v času evangelistov in bi jih njihovi grški bralci normalno tako razumeli. Proti koncu 4. stoletja (okoli leta 380 n.š.) je Helvidij v delu, ki je sedaj izgubljeno, poudaril to dejstvo, da bi opozoril še na druge Marijine otroke poleg Jezusa in bi jo tako naredil za vzor materam velikih družin. Sv. Hieronim, ki ga je gnala vera v cerkveno izročilo o Marijinem večnem devištvu, je spisal traktat zoper Helvidija (leta 383 n.š.), v katerem je razvil pojasnilo . . . ki je še vedno zelo priljubljeno med katoliškimi učenjaki.“

Mar. 3:31-35: ”In pridejo bratje njegovi in mati njegova in stoječ zunaj, pošljejo k njemu, da ga pokličejo. In ljudstvo sedi okoli njega, in mu reko: Glej, mati tvoja in bratje tvoji zunaj vprašujejo po tebi. In odgovori jim, rekoč: Kdo je mati moja ali bratje moji? In ozre se okrog po tistih, ki so sedeli okoli njega, in reče: Glej, mati moja in bratje moji! Kdorkoli stori voljo Božjo, ta je brat moj in sestra moja in mati.“ (Tukaj se jasno pokaže razlika med Jezusovimi telesnimi in duhovnimi brati, njegovimi učenci. Nihče ne trdi, da ima omemba Jezusove matere kakšen drugačen pomen od tega, kar je rečeno. Ali je potem logično, da bratje niso njegovi telesni bratje, ampak morda bratranci? Ko v grščini omenjajo sorodnika, ki ni brat, uporabijo drugo grško besedo [syggenón], kot na primer v Luku 21:16.)

Ali je bila Marija Božja mati?

Angel, ki jo je obvestil o čudežnem rojstvu, ni rekel, da bo njen sin Bog. Rekel je: ”In glej, spočela boš v telesu in rodila sina, in imenuj ime njegovo Jezus. Ta bode velik in Sin Najvišjega se bo imenoval . . . Zato se bo Sveto, ki se porodi, imenovalo Sin Božji.“ (Luka 1:31-35; kurziv naš.)

Heb. 2:14, 17, EI: ”Ker torej otroke povezujeta kri in meso, je tudi on [Jezus] privzel oboje . . . Zato se je moral v vsem izenačiti z brati.“ (Toda ali bi se bil lahko ’v vsem izenačil z brati‘, če bi bil Bog-človek?)

New Catholic Encyclopedia pravi: ”Marija je zares Božja mati, če sta izpolnjena dva pogoja: da je res Jezusova mati in da je Jezus res Bog.“ (1967, Zv. X, str. 21) Biblija pove, da je bila Marija Jezusova mati, toda ali je bil Jezus Bog? V 4. stoletju, dolgo zatem, ko je bilo pisanje Biblije zaključeno, je cerkev oblikovala svoj nauk o trojici. (New Catholic Encyclopedia, 1967, Zv. XIV, str. 295; glej stran 346 pod naslovom ”Trojica“.) V takratnem času je nikejski cerkveni nauk govoril o Jezusu Kristusu kot o ”samem Bogu“. Zatem je leta 431 n.š. cerkev na koncilu v Efezu proglasila Marijo za Theotókos, kar pomeni ”Božja roditeljica“ ali ”Božja mati“. Vendar se niti ta izraz niti ideja ne najdeta v nobenem prevodu Biblije. (Glej strani 123-127 pod naslovom ”Jezus Kristus“.)

Ali je bila Marija sama brezmadežno spočeta brez izvirnega greha?

New Catholic Encyclopedia (1967, Zv. VII, str. 378-381) priznava v zvezi z izvorom tega verovanja: ”. . . Sveto pismo ne uči izrecno o brezmadežnem spočetju . . . Prvi cerkveni očetje so imeli Marijo za sveto, ne pa za popolnoma brezgrešno . . . Natančnega datuma, kdaj ta domneva začne veljati kot vera, ni mogoče določiti, toda v 8. ali 9. stoletju so to že v glavnem vsi priznavali. . . . [Leta 1854 je papež Pij IX. definiral dogmo], ’da je bila najbolj blagoslovljena devica Marija brez vsakršnega madeža izvirnega greha že v trenutku svojega spočetja‘.“ To verovanje je potrdil 2. vatikanski koncil (1962-1965) (The Documents of Vatican II., New York 1966, urednik W. M. Abbott, S. J., str. 88).

Biblija sama pravi: ”Zatorej, kakor je po enem človeku [Adamu] prišel greh na svet in po grehu smrt, in je tako na vse ljudi prišla smrt, zato ker so vsi grešili.“ (Rim. 5:12; kurziv naš.) Ali velja to tudi za Marijo? Biblija poroča, da je po Mojzesovi postavi Marija 40 dni po Jezusovem rojstvu darovala v templju žrtev za grehe za očiščenje nečistosti. Tudi ona je podedovala od Adama greh in nepopolnost. (Luka 2:22-24; 3. Mojz. 12:1-8)

Ali je Marija šla v nebesa v svojem človeškem telesu?

New Catholic Encyclopedia (1967, Zv. I, str. 972) v zvezi z proglasom papeža Pija XII. iz leta 1950, s katerim je uzakonil to dogmo kot uradni del katoliške vere, izjavlja: ”V Bibliji ni nikjer eksplicitno omenjeno to vnebovzetje, vendar papež vztraja v razglasu, da je Sveto pismo osnovni temelj te resnice.“

Biblija sama pravi: ”Meso in kri ne moreta podedovati Božjega kraljestva, tudi trohljivost ne deduje netrohljivosti.“ (1. Kor. 15:50) Jezus je rekel, da je ’Bog duh‘. Ob svojem vstajenju je Jezus ponovno postal duh, tokrat ”duh oživljajoč“. Angeli so duhovi. (Jan. 4:24; 1. Kor. 15:45; Heb. 1:13, 14) Kje je svetopisemska osnova za trditev, da bi kdorkoli lahko dobil večno nebeško življenje v telesu, ki zahteva za svoj obstoj fizično zemeljsko okolje? (Glej strani 403-405 pod ”Vstajenje“.)

Ali je pravilno moliti k Mariji kot posrednici?

Jezus Kristus je rekel: ”Vi torej molite takole: Oče naš, ki si v nebesih . . .“ Rekel je tudi: ”Jaz sem pot in resnica in življenje; nihče ne pride k Očetu razen po meni. . . . Če boste kaj prosili v mojem imenu, jaz bom storil.“ (Mat. 6:9; Jan. 14:6, 14, kurziv naš.)

Ali bi molitve k Očetu po Jezusu Kristusu bile sprejete s toliko razumevanja in sočutja, če bi bile usmerjene po nekom z izkušnjami iz ženskega sveta? V zvezi z Očetom Biblija pravi: ”Kakor se oče usmili otrok, usmili se Gospod njih, ki se ga bojé. Kajti on pozna, kakšna stvar smo, spominja se, da smo prah.“ On je ”Bog mogočni, poln usmiljenja in milostiv, počasen za jezo in obilen v milosti in resnici“. (Ps. 103:13, 14; 2. Mojz. 34:6) Za Kristusa je zapisano: ”Kajti nimamo velikega duhovnika, ki bi ne mogel z nami čutiti slabosti naših, ampak izkušan je v vsem kakor mi, a brez greha. Bližajmo se torej s srčno zaupnostjo prestolu milosti, da dobimo usmiljenje in najdemo milost za pravočasno pomoč.“ (Heb. 4:15, 16)

Ali je čaščenje Marijinih podob v skladu z biblijskim krščanstvom?

To navado je zagotovo spodbudil 2. vatikanski koncil (1962-1965). ”Ta najsvetejši cerkveni zbor . . . naroča vsem sinovom Cerkve, naj velikodušno pospešujejo čaščenje, posebej še čaščenje Blagoslovljene Device. Zato je treba navade in izraze vdanosti njej čuvati kot zaklad, kar so že stoletja priporočali cerkveni učitelji in se versko držati tistih odredb iz prejšnjih časov, ki se tičejo čaščenja podob Kristusa, Blagoslovljene Device in svetnikov. (The Documents of Vatican II., strani 94, 95)

Za biblijski odgovor glej ”Podobe“, strani 228-232.

Ali so Marijo posebej častili v krščanskih skupščinah prvega stoletja?

Apostol Peter jo v svojih navdihnjenih pismih sploh ne omenja. Apostol Pavel v svojih navdihnjenih pismih ne uporablja njenega imena, ampak govori o njej samo kot o ’ženi‘. (Gal. 4:4)

Kakšen zgled nam je dal Jezus, ko je omenjal svojo mater?

Jan. 2:3, 4: ”In ko zmanjka vina [na svatbi v Kani], reče mati Jezusova njemu: Vina nimajo. In reče ji Jezus: Kaj imaš z menoj, žena? Moja ura še ni prišla.“ (Ko je bil Jezus še otrok, je ubogal svojo mater in očima. Toda sedaj, ko je bil odrasel, je prijazno toda odločno odklonil Marijino ukazovanje. Ona pa je to grajo ponižno sprejela.)

Luka 11:27, 28: ”Zgodi se pa, ko je to [Jezus] govoril, da povzdigne neka žena izmed množice glas svoj in mu reče: Blagor telesu, ki te je nosilo in prsim, ki si jih sesal! On pa veli: Veliko bolj blagor tem, ki besedo Božjo poslušajo in jo hranijo!“ (To bi bila za Jezusa zagotovo lepa priložnost, da bi svoji materi posvetil posebno čast, če bi bilo to treba. Toda tega ni storil.)

Kakšen je zgodovinski izvor čaščenja Marije?

Katoliški duhovnik Andrew Greeley pravi: ”Marija je eden najmočnejših verskih simbolov v zgodovini zahodnega sveta . . . Simbol Marije krščanstvo neposredno povezuje s starodavnim verovanjem v boginjo-mater.“ (The Making of the Popes 1978, ZDA 1979, str. 227)

Zanimivo je, kje je bil nauk, da je Marija Božja mati, potrjen. ”Efeški koncil je bil sklican 431. leta v baziliki Teotokos. Če so kje, potem so tu najlaže podprli naziv ’Božja roditeljica‘, kajti prav to mesto je slovelo po svoji vdanosti Artemidi ali Diani, kot so jo imenovali Rimljani. Tu so za njeno podobo pravili, da je padla iz nebes, in tu so se zbrali v senci veličastnega svetišča, posvečenega Magni Mater že 330. leta p.n.š., kjer naj bi po izročilu Marija začasno prebivala.“ (E. O. James, The Cult of the Mother-Goddes, New York 1959, str. 207)

Če kdo reče:

’Ali verujete v devico Marijo?‘

Odgovoriš lahko: ’Sveto pismo jasno zapiše, da je bila mati Jezusa Kristusa devica in mi to verjamemo. Bog je bil njegov Oče. Otrok, ki je bil rojen, je bil resnično Božji Sin, kot je angel rekel Mariji. (Luka 1:35)‘ Nato bi lahko dodal: ’Toda, ali ste se kdaj vprašali, zakaj je bilo tako pomembno, da se je Jezus rodil na tak način? . . . Samo tako je namreč bila priskrbljena odkupnina, ki bi nam omogočila osvoboditev iz greha in smrti. (1. Tim. 2:5, 6; nato morda Jan. 3:16.)‘

Ali pa lahko rečeš: ’Seveda verujemo. Verujemo vse, kar Sveto pismo govori o njej, in jasno pravi, da je bila devica in da je rodila Jezusa. Zame so zelo ohrabrilne vse druge stvari, ki jih zvemo o Mariji in pouk, ki ga lahko dobimo od nje. (Uporabi gradivo na straneh 170, 171.)‘

’Vi ne verujete v Devico Marijo‘

Odgovoriš lahko: ’Vem, da so ljudje, ki ne verujejo, da je bila Marija devica, ki je rodila Božjega Sina. Toda mi to verujemo. (Odpri eno izmed naših knjig, ki govori o tem in jo pokaži sogovorniku.)‘ Nato bi lahko dodal: ’Toda, ali ne mislite, da je za rešitev potrebno še kaj več? . . . Upoštevajte, kaj je rekel Jezus v molitvi k svojemu Očetu. (Jan. 17:3)‘