Poglavje 125
Smrtni boj na kolu
Z JEZUSOM vodijo na morišče tudi dva razbojnika. Sprevod se ustavi nedaleč od mesta, na kraju, ki mu pravijo Golgota ali Lobanja.
Obsojencem slečejo oblačila. Pripravijo jim tudi vino, pomešano z miro. Vse kaže, da to storijo Jeruzalemčanke, Rimljani pa obsojencem, ki jih pribijajo na kol, pač ne branijo pijače, ki bi jim ublažila bolečine. Vendar jo Jezus, ko jo poskusi, noče piti. Zakaj? Očitno hoče biti med največjo preskušnjo svoje vere popolnoma priseben.
Jezusa zdaj položijo na kol z rokami, iztegnjenimi nad glavo. Potem mu vojaki skozi roke in noge pribijejo dolga žeblja. Strašna bolečina mu zvije telo, ko železo predira meso in kite. In ko potem postavijo kol pokonci, se bolečine stopnjujejo do vrhunca, ker teža telesa prebodnine še raztrga. Jezus pa niti najmanj da bi komu kaj grozil, ampak še moli za rimske vojake: ”Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo.“
Na kol je dal Pilat obesiti napis: ”Jezus Nazarejec, judovski kralj.“ To, kot se zdi, ne da napisati zgolj iz spoštovanja do Jezusa, ampak zato, ker so mu zoprni judovski duhovniki, ki so ga tako grdo pripravili, da je moral Jezusa obsoditi na smrt. Napis da napisati v treh jezikih, hebrejščini, uradni latinščini in pogovorni grščini, da bi ga res mogli brati vsi.
Višji duhovniki s Kajfom in Hanom vred so hudo nejevoljni. Takšen razglas meče senco na njihovo veliko zmago. Zato se uprejo: ”Nikar ne piši: ’Judovski kralj,‘ ampak da je on rekel: ’Judovski kralj sem.‘“ Pilat, ki je že sit tega, da ga imajo za poslušno orodje v svojih rokah, jim skrajno zaničljivo zabrusi: ”Kar sem zapisal, sem zapisal.“
Zdaj se duhovniki z veliko množico zberejo na morišču in začnejo spodbijati to, kar pripoveduje napis. Spet ponavljajo lažna pričevanja s sinedrijskih zaslišanj. Nič čudnega torej, da začnejo mimoidoči sramotiti Jezusa in majati z glavo, češ: ”Ti, ki podiraš tempelj in ga v treh dneh postavljaš, reši sam sebe! Če si Božji Sin, stopi s križa [kola, New World Translation]!“
”Druge je rešil, sebe pa ne more rešiti!“ se jim pridružijo višji duhovniki in njihovi verski pajdaši. ”Izraelov kralj je, naj stopi zdaj s križa [kola, NW] in bomo verovali vanj. Zaupal je v Boga, naj ga zdaj reši, če hoče, saj je rekel: ’Božji Sin sem.‘“
Tega se nalezejo še vojaki in se začnejo norčevati iz Jezusa. Posmehljivo mu ponujajo kislo vino; očitno mu ga molijo tik k izsušenim ustnicam. ”Če si ti kralj Judov,“ brijejo norce, ”reši sam sebe.“ Posmehujeta se mu celo razbojnika — eden Jezusu na desni in drugi na levi. Samo pomislimo! Največji človek, kar jih je bilo na zemlji, da, on, ki je bil z Bogom Jehovom, ko je ta ustvaril vse, kar je, pa vdano prenaša vse to sramotenje!
Vojaki si vzamejo Jezusova vrhnja oblačila in si jih razdelijo na štiri dele, potem pa žrebajo, čigavo bo kaj. Spodnja suknja pa je brez šiva, najodličnejša od vsega. Zato se vojaki domenijo: ”Nikar je ne parajmo, ampak žrebajmo zanjo, čigava bo.“ S tem pa nevede spolnjujejo Sveto pismo, ki pravi: ”Razdelili so si moja oblačila in za mojo suknjo so žrebali.“
Čez čas pa enemu od razbojnikov postane jasno, da mora biti Jezus res kralj. Zato posvari tovariša, češ: ”Kako da se ne bojiš Boga, ko te je doletela enaka obsodba? Za naju je to pravično, saj je primerno temu, kar sva storila; ta pa ni storil nič hudega.“ In ogovori Jezusa s prošnjo: ”Spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!“
”Resnično ti povem . . . še danes[:] boš z menoj v raju.“ Jezus mu bo obljubo spolnil, ko bo zavladal v nebesih in bo skesanega hudodelca obudil na zemljo v raju, ki ga bodo smeli zasaditi preživeli po Harmagedonu in vsi, ki se jim bodo pridružili. Matej 27:33-44; Marko 15:22-32; Luka 23:27, 32-43; Janez 19:17-24
▪ Zakaj Jezus noče piti vina, pomešanega z miro?
▪ Zakaj, kot se zdi, obesijo napis na Jezusov kol in do kakšnega prerekanja pride zato med Pilatom in višjimi duhovniki?
▪ Kdo se še posmehuje Jezusu na kolu in kaj je očitno povod za to?
▪ Kako se s tem, kar se zgodi z Jezusovo obleko, spolni prerokovanje?
▪ Kaj se pri enem od razbojnikov spremeni in kako mu bo Jezus spolnil željo?