15. UČNA ENOTA
Dober osebni videz
TVOJ osebni videz veliko pove o tebi. Jehova vidi v srce, ljudje pa navadno sklepajo na podlagi tega, »kar je pred očmi«. (1. Sam. 16:7) Če si čist in lepo oblečen, bodo drugi verjetno sklenili, da se spoštuješ, in te bodo bolj pripravljeni poslušati. Poleg tega bodo, če boš primerno oblečen, na organizacijo, ki jo predstavljaš, in na Boga, ki ga častiš, gledali v lepi luči.
Smernice, ki naj bi jih upošteval. V Bibliji ni zapisanih veliko pravil glede osebnega videza. So pa v njej uravnovešena načela, ki nam lahko pomagajo, da bi se trezno odločal. Najbolj bistveno pri vsem tem je dejstvo, da ‚vse delamo Bogu na slavo‘. (1. Kor. 10:31) Katera načela pa pridejo v poštev glede našega osebnega videza?
Prvič: Biblija nas spodbuja, naj bomo telesno čisti in naj imamo čista oblačila. Jehova je v svoji Postavi, ki jo je dal staremu Izraelu, navedel zahteve glede čistoče. Ko so bili na primer duhovniki v službi, so se morali ob določenem času okopati in oprati svoja oblačila. (3. Mojz. 16:4, 24, 26, 28) Kristjani sicer nismo pod mojzesovsko postavo, toda v njej zajeta načela še vedno veljajo. (Jan. 13:10; Raz. 19:8) Še posebej takrat, ko gremo na kraj čaščenja ali sodelujemo v terenski strežbi, bi morali paziti na naš zadah ter na to, da bodo naše telo in oblačila čista, tako da se ne bi drugi ob nas počutili neprijetno. Tisti, ki imajo govore ali sodelujejo v prikazih pred občino, bi morali v tem pogledu dajati dober zgled. S tem ko smo pozorni na naš osebni videz, kažemo spoštovanje do Jehova in njegove organizacije.
Drugič: Biblija nas opominja, naj razvijamo skromnost in razumnost. Apostol Pavel je kristjanke spodbudil, naj »se dičijo s sramežljivostjo [skromnostjo, NW] in zmernostjo [razumnostjo, SSP], ne s kitami ali z zlatom ali z biseri ali z drago obleko, marveč (kakor se spodobi ženskam, ki pripoznavajo bogaboječnost)«. (1. Tim. 2:9, 10) Skromnost in razumnost pa sta pomembni tudi pri tem, kako se oblačijo in urejajo moški.
Skromen človek pazi, da po nepotrebnem ne prizadeva drugih in ne usmerja pretirane pozornosti nase. Razumnost se kaže v preudarnosti oziroma dobri presoji. Človek, ki odseva ti dve lastnosti, je uravnovešen, zato ker spoštuje Božja merila. To, da kažemo ti lastnosti, še ne pomeni, da se ne smemo privlačno oblačiti, temveč nam pomaga, da smo glede našega videza razumni in se ogibamo ekstravagantnih stilov oblačenja in urejanja. (1. Jan. 2:16) Ta načela želimo udejanjati, pa naj smo na kraju čaščenja, v terenski strežbi ali sodelujemo v kakšni drugi dejavnosti. Celo pri vsakdanjem oblačenju bi se morali kazati skromnost in razumnost. V šoli ali na delovnem mestu se nam bodo ponujale priložnosti za neformalno pričevanje. Čeprav morda ne bomo oblečeni enako kot takrat, ko gremo na shod, zborovanje ali zbor, bi naša obleka vseeno morala biti urejena, čista in naj bi odsevala skromnost.
Seveda se vsi ne oblačimo enako. Tega se od nas niti ne pričakuje. Ljudje imamo pač različne okuse in to je čisto prav. Vseeno pa bi morali vedno upoštevati biblijske smernice.
Apostol Peter je pokazal, da je okras, povezan s ‚skritim človekom srca‘, še pomembnejši od pričesk in oblačil. (1. Pet. 3:3, 4) Če bo naše srce prekipevalo od ljubezni, radosti, miru, prijaznosti in vere, ki ima trdne temelje, bodo te vrline postale naša duhovna oblačila, s katerimi resnično izkazujemo čast Bogu.
Tretjič: Biblija nas spodbuja, naj razmislimo o tem, ali je naša zunanjost urejena. V Prvem listu Timoteju 2:9 je omenjena ‚urejena obleka‘ (SSP). Apostol Pavel je tu sicer govoril o ženskih oblačilih, toda isto načelo velja tudi za moške. Nekaj, kar je urejeno, je čisto in lepo. In ne glede na to, ali smo gmotno premožni ali ne, je naša zunanjost lahko urejena.
Eden od prvih vidikov osebnega videza, ki ga drugi opazijo, so naši lasje. Ti naj bi bili urejeni. Na pričeske ljudi vplivajo tako krajevne navade kot dedni dejavniki. V Prvem listu Korinčanom 11:14, 15 najdemo nasvet apostola Pavla glede pričesk, v katerem sta očitno upoštevana oba dejavnika. Toda kadar kdo s svojo pričesko daje vtis, da želi biti podoben osebi nasprotnega spola, je to v nasprotju z biblijskimi načeli. (5. Mojz. 22:5)
K urejenemu videzu moških morda spada to, da so obriti. Na področjih, kjer imajo brke na splošno za dostojanstvene, bi si jih moral vsakdo, kdor jih ima, lepo urejati.
Četrtič: naš videz ne bi smel odsevati ljubezni do sveta in njegovih poti. Apostol Janez je svaril: »Ne ljubite sveta, ne tega, kar je na svetu.« (1. Jan. 2:15–17) Za ta svet je značilnih mnogo grešnih želja. Med temi Janez omenja želje grešnega mesa ter bahavo razkazovanje svojega imetja (NW). Sveto pismo opozarja tudi na uporniški duh oziroma neposlušnost do oblasti. (Preg. 17:11; Efež. 2:2) Te želje in stališča se pogosto kažejo v tem, kako se ljudje oblačijo in urejajo. Zaradi tega je lahko njihov videz nespodoben, čuten, neokusen, neurejen, brezbrižen ali nemaren. Jehovovi služabniki se ogibamo stilov, ki odsevajo takšne nekrščanske poti.
Koliko boljše je, da se glede oblačenja in urejanja pustiš vplivati odličnemu zgledu duhovno zrelih moških in žensk v krščanski občini, kot pa da bi posnemal ta svet! Mladeniči, ki bi nekoč radi postali javni govorniki, lahko opazujejo, kako se oblačijo tisti, ki so za to že usposobljeni. Vsi se lahko učimo od zgledov posameznikov, ki že dolga leta zvestovdano sodelujejo v javni strežbi. (1. Tim. 4:12; 1. Pet. 5:2, 3)
Petič: ko se odločamo glede tega, kaj je primerno, bi morali imeti v mislih, da »tudi Kristus ni iskal lastnega ugodja«. (Rim. 15:3, SSP) Jezusova glavna skrb je bila izvrševati Božjo voljo. Pa tudi izkazovanje pomoči drugim je bilo Jezusu pomembnejše od lastnega ugodja. Kaj naj bi naredili, če bi zaradi našega stila oblačenja in urejanja nastala pregrada med nami in ljudmi, kjer trenutno služimo? Če bomo posnemali Kristusovo ponižnost, se bomo znali modro odločiti. Apostol Pavel je zapisal načelo: »V ničemer ne dajemo spotike.« (2. Kor. 6:3) Zaradi tega se morda odpovemo pričeskam ali oblačilom, ki bi lahko zaprla srce ljudem, ki jim želimo pričevati.
Drža. K dobremu osebnemu videzu spada tudi pravilna drža. Seveda nimamo vsi enake drže in si ne prizadevamo slediti določenemu vzorcu, vendar je vredno omeniti, da Biblija pokončno držo povezuje z osebnim dostojanstvom in optimizmom. (3. Mojz. 26:13; Luk. 21:28, SSP) Vseeno pa zaradi dolgoletnega dela v sključenem položaju ali zaradi starosti oziroma telesne šibkosti kak brat ali sestra morda ne more stati vzravnano ali pa se mora na kaj opirati. Toda za tiste, ki takšnih ovir nimajo, se priporoča, da stojijo primerno vzravnano, ko se pogovarjajo z drugimi, tako da ne bi bilo videti, kot da so brezbrižni oziroma se opravičujejo. Podobno bo tudi govornik ponavadi na občinstvo naredil bolj pozitiven vtis, če se ne bo opiral na govorniški pult, čeprav ni narobe, če se kdaj pa kdaj z rokami nasloni nanj.
Lični pripomočki. Poleg tega, da smo osebno čisti in urejeni, bi morali poskrbeti, da bodo takšni tudi naši pripomočki, ki jih uporabljamo v strežbi.
Razmisli o tem, kakšna je tvoja Biblija. Ko se ta obrabi, si vsi ne moremo privoščiti nove. Toda ne glede na to, koliko časa jo že imamo, bi se moralo jasno videti, da z njo skrbno ravnamo.
Seveda obstaja veliko načinov, kako si lahko urediš oznanjevalsko torbo, vendar pa bi ta morala biti lična. Ali si že kdaj videl, kako so se kakšnemu oznanjevalcu iz Biblije usuli listki, ko je hotel stanovalcu prebrati svetopisemski stavek, ali pa se je to morda zgodilo kakšnemu bratu, ko je imel govor v občini? To te je zmotilo, kajne? Če listki, ki jih hraniš v Bibliji, odvračajo pozornost poslušalcev, jih je dobro shraniti kam drugam. Tako boš imel svoje pripomočke urejene. Upoštevaj tudi to, da je v nekaterih kulturah zelo nespoštljivo, če Biblijo ali druge verske publikacije položiš na tla.
Dober osebni videz bi nam moral biti pomemben. Med drugim vpliva na to, kako bodo drugi gledali na nas. Toda predvsem se mu skrbno posvečamo zato, ker hočemo ‚lepšati nauk Rešitelja našega Boga v vsem‘. (Titu 2:10)