Učinkovita uvedba svetopisemskih stavkov

SVETO pismo je temelj pouka, ki ga prejemamo na naših občinskih shodih. Tudi v terenski strežbi je vse, kar povemo, povezano z biblijskimi stavki. To, koliko bodo ti obogatili našo razpravo, pa je delno odvisno tudi od tega, kako učinkovito jih uvedemo.

Ni dovolj le to, da poveš, kateri svetopisemski stavek boš bral, in potem koga povabiš, naj ti pri tem sledi. Kadar uvajaš svetopisemski stavek, si prizadevaj doseči dva cilja: 1. vzbudi pričakovanje in 2. opozori na razlog, zakaj boš stavek prebral. To dvoje lahko dosežeš na mnogo načinov.

Postavi vprašanje. To je najučinkovitejši način, če poslušalci še ne vedo odgovora. Vprašanje skušaj oblikovati tako, da jih boš navedel k razmišljanju. Tako je delal Jezus. Ko so v templju k njemu pristopili farizeji in javno preizkusili njegovo razumevanje Svetih spisov, jih je vprašal: »Kaj se vam zdi o Kristusu? Čigav sin je?« Odgovorili so: »Davidov.« Nato jih je vprašal: »Kako ga torej David v Duhu imenuje Gospoda?« Potem pa je citiral besede iz Psalma 110:1. Farizeji so umolknili. Toda množica je Jezusa z veseljem poslušala. (Mat. 22:41–46)

V terenski strežbi bi lahko v uvodu vprašal kaj takega: »Tako vi kot jaz imava osebno ime. Ali ima osebno ime tudi Bog? Odgovor lahko najdeva v Psalmu 83:18.« »Ali bo človeštvo kdaj živelo pod eno samo vlado? Poglejte, kako na to odgovarja Daniel 2:44.« »Ali Biblija resnično obravnava razmere, ki obstajajo v današnjih dneh? Vam poznane razmere primerjajte s tem, kar piše v Drugem listu Timoteju 3:1–5.« »Ali bo trpljenja in smrti sploh kdaj konec? Biblijski odgovor lahko najdeva v Razodetju 21:4, 5.«

Kadar svetopisemske stavke uvajaš v govoru, lahko s skrbno postavljenimi vprašanji poslušalce spodbudiš k temu, naj na biblijske stavke, tudi tiste, ki so jim že poznani, pogledajo še iz kakega drugega zornega kota. Toda ali bodo to tudi naredili? To je lahko odvisno od tega, ali jih vprašanja, ki jih postaviš, resnično zanimajo. Celo če jih tema zanima, jim lahko misli tavajo, kadar bereš biblijske stavke, ki so jih že velikokrat slišali. Da se to ne bi zgodilo, se moraš zadevi toliko posvetiti, da boš pripravil privlačno predstavitev.

Predstavi problem. Lahko bi predstavil kakšen problem, nato pa opozoril na svetopisemski stavek, ki govori o rešitvi tega problema. Pazi, da poslušalci ne bodo pričakovali več, kot bodo prejeli. Svetopisemski stavek pogosto predstavi le delno rešitev problema. Vseeno pa bi lahko poslušalce prosil, naj med branjem stavka razmišljajo, kakšne smernice ta daje glede tega, kako se s problemom spoprijeti.

Podobno bi lahko navedel kakšno načelo v zvezi z bogovšečnim vedenjem, nato pa s kako biblijsko pripovedjo ponazoril, zakaj je to načelo modro upoštevati. Če svetopisemski stavek vsebuje dve (ali morda več) določnih točk, ki se navezujejo na razpravo, nekateri govorniki poslušalce povabijo, naj bodo pozorni nanje. Če je videti, da je kakšen problem za določeno občinstvo preveč zapleten, lahko občinstvo navedeš k razmišljanju tako, da predstaviš več možnih rešitev, nato pa pustiš, da jim na to odgovorita biblijski stavek in njegova naobrnitev.

Biblijo navajaj kot avtoriteto. Če si za svojo temo že vzbudil zanimanje in navedel enega ali več gledišč glede katerega od njenih vidikov, bi lahko svetopisemski stavek uvedel enostavno z besedami: »Bodite pozorni na to, kaj o tem piše v Božji Besedi.« S tem pokažeš, zakaj je gradivo, ki ga boš prebral, avtoritativno.

Jehova je za pisanje delov Biblije uporabil može, kot so bili Janez, Lukež, Pavel in Peter. Toda ti so bili zgolj pisci, avtor pa je Jehova. Če svetopisemski stavek, še posebej v pogovoru z ljudmi, ki niso poučeni o Svetem pismu, uvedeš z besedami »Peter je napisal« ali »Pavel je dejal«, to morda ne bo tako učinkovito, kot če v uvodu poveš, da je to besedilo Božja beseda. Omembe vredno je, da je Jehova v nekaterih primerih Jeremiju zapovedal, naj oznanila začne z besedami: »Poslušajte besedo GOSPODOVO [Jehovovo, NW].« (Jer. 7:2; 17:20; 19:3; 22:2) Najsibo da pri uvajanju svetopisemskega stavka Jehovovo ime omenimo ali ne, bi se morali potruditi in še pred koncem razprave poudariti, da je to, kar je zapisano v Bibliji, Božja beseda.

Upoštevaj sobesedilo. Ko se odločaš, kako uvesti kak svetopisemski stavek, bi moral upoštevati sobesedilo. V nekaterih primerih boš sobesedilo omenil neposredno, vendar lahko le-to še drugače vpliva na to, kaj boš povedal. Ali bi na primer besede bogaboječega Joba uvedel enako kakor izjavo katerega od njegovih lažnih tolažnikov? Knjigo Dejanja apostolov je sicer napisal Lukež, toda v njej med drugim citira Jakoba, Petra, Pavla, Filipa, Štefana ter angele, kot tudi Gamaliela in druge Jude, ki niso bili kristjani. Komu boš pripisal besedilo, ki ga citiraš? Zapomni si na primer, da David ni napisal vseh psalmov in da knjige Pregovori ni v celoti napisal Salomon. Prav tako je koristno vedeti, koga biblijski pisec ogovarja in o kateri splošni temi razpravlja.

Uporabljaj dodatne informacije, ki pojasnjujejo ozadje. To je še posebej učinkovito, če lahko z njimi pokažeš, da so bile razmere v času, v katerem biblijska pripoved poteka, podobne razmeram, o katerih razpravljaš. V drugih primerih pa so dodatne informacije potrebne za razumevanje določenega svetopisemskega odlomka. Če na primer nameravaš v govoru glede odkupnine uporabiti besede iz Lista Hebrejcem 9:12, 24, se ti bo morda zdelo potrebno pred branjem teh vrstic na kratko pojasniti kaj več o najbolj notranjem prostoru shodnega šotora, ki glede na svetopisemski stavek predstavlja kraj, v katerega je Jezus vstopil, ko se je dvignil v nebesa. Toda ne uporabi toliko dodatnega gradiva, da bi s tem zasenčil svetopisemski odlomek, ki ga uvajaš.

Da bi se izboljšal v uvajanju svetopisemskih stavkov, analiziraj to, kar delajo izkušeni govorniki. Bodi pozoren na različne metode, ki jih pri tem uporabljajo, in analiziraj, kako učinkovite so. Ko pripravljaš svoje govore, ugotovi, kateri so ključni svetopisemski stavki, in posebej razmisli o tem, kaj bi moral z vsakim od njih doseči. Skrbno si zamisli, kako jih boš uvedel, tako da bodo kar najbolj učinkoviti. Kasneje to metodo uporabi pri vseh svetopisemskih stavkih, ki jih boš prebral. Ko se boš izboljševal v tem vidiku svoje predstavitve, boš pozornost vse bolj usmerjal na Božjo Besedo.