Pravilno naobračanje svetopisemskih stavkov

KADAR poučujemo druge, je treba več kot le to, da iz Biblije preberemo nekatere vrstice. Apostol Pavel je svojemu družabniku Timoteju pisal: »Prizadevaj si preizkušenega se izkazati Bogu, kot delavca, ki se mu ni sramovati, ki prav ravna z besedo resnice.« (2. Tim. 2:15, poudarili mi.)

Da bi tako ravnali, se mora naša razlaga svetopisemskih stavkov ujemati s tem, kar uči sama Biblija. To pa od nas terja, da upoštevamo sobesedilo, ne pa da enostavno izberemo besede, ki so nam všeč, in dodamo svoje lastne zamisli. Jehova je po preroku Jeremiju svaril pred preroki, ki so izjavljali, da govorijo to, kar prihaja iz Jehovovih ust, a so v resnici predstavljali »videnja lastnega srca«. (Jer. 23:16, SSP) Apostol Pavel je kristjane posvaril pred tem, da ne bi Božje Besede okužili s človeškimi filozofijami, ko je napisal: »Odrekli smo se skrivnim, sramotnim delom, ki bi se jih morali sramovati. Ne ravnamo zvijačno, tudi ne pačimo Božje besede.« V tistem času so nepošteni trgovci vino redčili z vodo, da bi ga bilo več in bi tako več zaslužili. Mi ne ponarejamo Božje Besede, tako da bi jo mešali s človeškimi filozofijami. »Mi [. . .] nismo kakor množica tistih, ki kupčujejo z Božjo besedo,« je izjavil Pavel, »mi govorimo iz iskrenosti, kakor iz Boga, pred Bogom, v Kristusu.« (2. Kor. 2:17; 4:2; oboje SSP)

Občasno boš morda kak svetopisemski stavek citiral, da bi poudaril kakšno načelo. Biblija je polna načel, iz katerih lahko prejmemo koristne smernice glede tega, kako se spoprijeti z različnimi razmerami. (2. Tim. 3:16, 17) Vendar bi moral paziti, da bo tvoja naobrnitev točna in da svetopisemskega stavka ne boš zlorabil, namreč da bi z njim skušal povedati to, kar bi ti rad, da bi ta stavek povedal. (Ps. 91:11, 12; Mat. 4:5, 6) Naobrnitev se mora skladati z Jehovovim namenom, biti mora v sozvočju z vso Božjo Besedo.

K temu, da ‚prav ravnaš z besedo resnice‘, spada tudi to, da dojameš duh tega, kar Biblija sporoča. Biblija ni nekakšna »palica«, s katero bi ustrahovali ljudi. Verski učitelji, ki so nasprotovali Jezusu Kristusu, so sicer citirali iz Svetih spisov, vendar so si zatiskali oči pred pomembnejšimi rečmi, ki jih zahteva Bog, med drugim pred pravičnostjo, usmiljenjem in zvestobo. (Mat. 22:23, 24; 23:23, 24, SSP) Jezus je pri poučevanju Božje Besede odseval osebnost svojega Očeta. Bil je goreč za resnico, hkrati pa je tudi močno ljubil ljudi, ki jih je poučeval. Truditi bi se morali posnemati njegov zgled. (Mat. 11:28)

Kako pa lahko poskrbimo za to, da bomo svetopisemske stavke res pravilno naobračali? Pri tem nam bo pomagalo redno branje Biblije. Prav tako moramo ceniti Jehovovo pripravo, namreč ‚zvestega in preudarnega sužnja‘, skupino z duhom maziljenih kristjanov, po kateri daje Jehova duhovno hrano vsem domačim v veri. (Mat. 24:45, NW) Z osebnim preučevanjem ter redno navzočnostjo na občinskih shodih in sodelovanjem na njih bomo imeli korist od pouka, ki ga dobivamo po tem razredu zvestega in preudarnega sužnja.

Če je v tvojem jeziku na voljo knjiga Dopovedovanje iz Svetega pisma in se jo boš naučil s pridom uporabljati, boš imel vedno na voljo potrebne smernice, s katerimi boš lahko pravilno naobrnil na stotine svetopisemskih stavkov, ki jih pogosto uporabljamo v strežbi. Če nameravaš uporabiti kakšen nepoznan svetopisemski stavek, te bo skromnost navedla k temu, da boš stvari ustrezno raziskal, tako da boš pri govorjenju prav ravnal z besedo resnice. (Preg. 11:2)

Naobrnitev naj bo jasna. Ko poučuješ druge, poskrbi, da bodo jasno videli povezavo med temo, o kateri razpravljaš, in prebranimi svetopisemskimi stavki. Če svetopisemski stavek uvajaš z vprašanjem, bi morali poslušalci videti, kako stavek odgovarja na to vprašanje. Če pa nameravaš s stavkom podkrepiti kakšno izjavo, naj učenec jasno vidi, kako odlomek to izjavo potrjuje.

Samo to, da svetopisemski stavek prebereš, čeprav s poudarkom, ponavadi še ni dovolj. Zapomni si, da povprečen človek ni seznanjen z Biblijo in da tega, kar bereš, verjetno ne bo dojel, če boš stavek prebral samo enkrat. Opozori ga na tisti del stavka, ki se neposredno nanaša na tvojo razpravo.

Navadno je pri tem treba izpostaviti ključne besede, namreč tiste, ki se neposredno navezujejo na obravnavano točko. To najlaže narediš tako, da ponoviš besede, ki sporočajo želeno misel. Če govoriš kakšnemu posamezniku, mu lahko te ključne besede pomagaš prepoznati z vprašanji. Nekateri govorniki pa, ko govorijo pred skupino ljudi, svoj cilj raje dosežejo s tem, da uporabijo sopomenke ali pa misel še enkrat izrazijo z drugimi besedami. Če se boš odločil za to slednjo metodo, glej, da poslušalci ne bodo izgubili izpred oči povezave med točko, o kateri razpravljaš, in besedami svetopisemskega stavka.

S tem ko si izpostavil ključne besede, si položil dober temelj. Sedaj to izpelji do konca. Ali si pri uvajanju svetopisemskega stavka jasno povedal, zakaj ga boš prebral? Če si, pokaži, kako se besede, ki si jih poudaril, navezujejo na razlog za navajanje stavka. Jasno pojasni to povezavo. Pa tudi če svetopisemskega stavka nisi uvedel tako jasno, bi ga moral nekako naobrniti.

Farizeji so Jezusu postavili vprašanje, za katero so menili, da bo nanj težko odgovoril, in sicer: »Ali je dovoljeno človeku, ločiti se od žene svoje iz kakršnegakoli vzroka?« Jezus je odgovoril na temelju besed iz Prve Mojzesove knjige 2:24. Opaziš lahko, da je opozoril samo na en del stavka in te besede nato ustrezno naobrnil. Potem ko je opozoril na to, da sta mož in žena postala »eno meso«, je sklenil: »Kar je torej Bog združil, naj človek ne razdružuje.« (Mat. 19:3–6)

Koliko razlage pa je treba, da bi bila tvoja naobrnitev svetopisemskega stavka jasna? To je odvisno od tega, kdo sestavlja občinstvo ter kako pomembna je točka, o kateri razpravljaš. Tvoj cilj naj bosta preprostost in neposrednost.

Razpravljaj na podlagi Svetega pisma. V Dejanjih apostolov 17:2, 3 piše, da je apostol Pavel pri svoji strežbi v Tesaloniki ‚razpravljal iz Pisem‘ (SSP). To spretnost bi si moral prizadevati razvijati vsak Jehovov služabnik. Pavel je na primer navedel dejstva o Jezusovem življenju in strežbi, pokazal, da je bilo vse to napovedano že v Hebrejskih spisih, nato pa prepričljivo sklenil: »Ta Jezus, ki ga vam jaz oznanjujem, je Kristus.«

Ko je Pavel pisal Hebrejcem, je večkrat citiral iz Hebrejskih spisov. Da bi kakšno točko poudaril ali jo razjasnil, je pogosto izpostavil kakšno besedo ali kratko besedno zvezo, nato pa razložil njen pomen. (Heb. 12:26, 27) V pripovedi, zapisani v 3. poglavju Lista Hebrejcem, je citiral besede iz Psalma 95:7–11. Opaziš lahko, da je potem nadrobno obravnaval tri dele tega odlomka: 1. omembo srca (Heb. 3:8–12), 2. kaj pomeni beseda »danes« (Heb. 3:7, 13–15; 4:6–11) in 3. kaj pomeni izjava »Ne pridejo v pokoj moj« (Heb. 3:11, 18, 19; 4:1–11). Pri vsakem svetopisemskem stavku, ki ga naobračaš, si prizadevaj posnemati ta zgled.

Bodi pozoren na to, kako učinkovito je Jezus razpravljal iz Svetih spisov, kot je to razvidno iz pripovedi v Lukeževem evangeliju 10:25–37. Neki mož, ki je bil izveden v Postavi, je vprašal: »Učenik, kaj naj storim, da podedujem večno življenje?« Jezus je odgovoril tako, da je tega moža najprej pozval, naj izrazi svoje gledišče, in šele nato poudaril, kako pomembno se je ravnati po tem, kar piše v Božji Besedi. Ko je postalo očitno, da je mož zgrešil bistvo, je Jezus na široko razpravljal samo o eni besedi iz svetopisemskega stavka – o ‚bližnjem‘. Namesto da bi enostavno povedal odgovor, je uporabil ponazoritev, tako da bi mož sam prišel do pravilnega sklepa.

Očitno je, da Jezus na vprašanja ni odgovarjal tako, da bi enostavno citiral svetopisemske stavke, ki bi dali neposreden, jasen odgovor. Analiziral je njihovo sporočilo, nato pa jih naobrnil na postavljeno vprašanje.

Ko so saduceji oporekali vstajenjskemu upanju, je Jezus opozoril na določen del Druge Mojzesove knjige 3:6. Vendar se po tem, ko je stavek prebral, ni ustavil. O njem je razpravljal, tako da bi jasno prikazal, da je vstajenje del Božjega namena. (Mar. 12:24–27)

Urjenje v pravilnem in učinkovitem razpravljanju na podlagi Svetega pisma je pomemben dejavnik, ki bo prispeval k temu, da boš postal spreten učitelj.