Enajsto poglavje

‚Iščite najprej Božje kraljestvo‘

 1. a) Zakaj je Jezus svoje poslušalce spodbujal, naj najprej iščejo Božje kraljestvo? b) Katero vprašanje naj bi si sami zastavili?

PRED več kot 1900 leti je Jezus v svojem govoru, ki ga je imel v Galileji, poslušalce spodbudil: »Ampak iščite najprej kraljestva Božjega in njegove [Božje] pravičnosti.« Zakaj pa je to tako nujno? Ali naj ne bi Kristus prejel kraljestveno oblast šele stoletja kasneje? Da, vendar pa naj bi Mesijansko kraljestvo bilo sredstvo, po katerem bo Jehova upravičil svojo suverenost in izpolnil veličastni namen z zemljo. Vsak, ki resnično razume pomembnost tega, bo Kraljestvo dal na prvo mesto v svojem življenju. Če je to veljalo za prvo stoletje, koliko bolj potem to velja danes, saj je Kristus že bil ustoličen za kralja! Zato se zastavlja vprašanje: Ali s svojim življenjem kažem, da najprej iščem Božje kraljestvo? (Matevž 6:33)

 2. Za čim si ljudje na splošno močno prizadevajo?

² Danes v resnici milijoni po celem svetu najprej iščejo Božje kraljestvo. Svojo podporo kraljestveni vladi kažejo tako, da se v življenju osredinjajo na izpolnjevanje Jehovove volje in so se Jehovu posvetili. Po drugi strani pa si velika večina človeštva prizadeva za vsakdanjimi rečmi. Ljudje težijo za denarjem, imetjem in užitki, ki jih je z denarjem mogoče kupiti. Ali pa večino svojih moči namenijo temu, da se ženejo za kariero. S svojim načinom življenja kažejo, da so prezaposleni sami s seboj, z gmotnimi rečmi in užitki. Bog jim je na drugem mestu, če sploh verjamejo vanj. (Matevž 6:31, 32)

 3. a) Za kakšnimi zakladi naj bi si po Jezusovem spodbujanju prizadevali njegovi učenci in zakaj? b) Zakaj nam ni treba biti preveč zaskrbljeni glede gmotnih reči?

³ Toda Jezus je svojim učencem svetoval naslednje: »Ne nabirajte si zakladov na zemlji,« saj nobeno takšno imetje ni večno. »Temuč,« je rekel, »nabirajte si zakladov v nebesih,« tako da služite Jehovu. Jezus je svoje sledilce spodbujal, naj ohranijo »preprosto« (NW) oko, tako da svojo pozornost in moči usmerijo na izpolnjevanje Božje volje. »Ne morete Bogu služiti in mamonu [bogastvu, NW],« jim je dejal. Kako pa je potem z gmotnimi potrebami – s hrano, obleko in streho nad glavo? »Ne skrbite,« je svetoval Jezus. Opozoril jih je na ptice, ki jih hrani Bog. Svoje sledilce je spodbudil, naj se učijo od cvetlic, ki jih oblači Bog. Mar niso z razumom obdarjeni Jehovovi človeški služabniki vredni več od katere koli ptice ali rože? »Ampak iščite najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti,« je rekel Jezus, »in vse to [kar potrebujete] vam bo pridano.« (Matevž 6:19–34) Ali z deli kažeš, da temu verjameš?

Ne dovoli, da ti kaj uduši kraljestveno resnico

 4. Kaj se lahko zgodi, če kdo preveč poudarja gmotne reči?

⁴ Primerno je skrbeti za to, da imaš dovolj za zadovoljitev svojih gmotnih potreb in potreb svoje družine. Toda če je kdo zaradi gmotnih reči preveč zaskrbljen, ima to lahko pogubne posledice. Četudi morda zatrjuje, da verjame v Kraljestvo, pa bo, če v srcu na prvo mesto daje druge reči, kraljestveno resnico udušil. (Matevž 13:18–22) Mlad bogati oblastnik je na primer ob neki priložnosti Jezusa vprašal: »Kaj naj storim, da podedujem večno življenje?« Živel je moralno in z drugimi lepo ravnal, toda bil je preveč navezan na gmotno imetje. Ni se mogel pripraviti k temu, da bi ga razdelil med druge in postal Kristusov sledilec. Zato je zapravil priložnost, ki bi ga lahko pripeljala do tega, da bi bil s Kristusom v nebeškem Kraljestvu. Jezus je takrat dejal: »Kako težko pridejo tisti, ki imajo bogastvo, v kraljestvo Božje!« (Marko 10:17–23)

 5. a) S čim naj bi bil Timotej glede na Pavlove spodbude zadovoljen in zakaj? b) Kako Satan uporablja »pohlep po denarju« kot smrtonosno past?

⁵ Leta pozneje je apostol Pavel pisal Timoteju, ki je takrat bil v Efezu, cvetočem trgovskem središču. Spomnil ga je: »Ničesar namreč nismo prinesli na svet, zato tudi ne moremo ničesar odnesti. Bodimo torej zadovoljni s tem, da imamo živež in obleko.« Delati za to, da bi sebi in svoji družini priskrbel »živež in obleko«, je primerno. Toda Pavel je posvaril: »Tisti pa, ki hočejo obogateti, padajo v skušnjavo in zanko, to je v mnoge nespametne in škodljive želje, ki ljudi pogrezajo v pogubo in uničenje.« Satan je prekanjen. Sprva morda koga zavaja v malih rečeh. Zatem morda povzroči večji pritisk, mogoče tako, da nam ponudi možnost napredovanja ali boljšo in bolje plačano službo, ki pa terja čas, katerega je človek prej namenjal za duhovne reči. Če ne pazimo, lahko »pohlep po denarju« uduši to, kar je neprimerljivo pomembnejše – stvari, ki so povezane s Kraljestvom. Pavel je to takole povedal: »Po tem so nekateri hlepeli in tako zablodili proč od vere, s tem pa sami sebi zadali veliko bolečin.« (1. Timoteju 6:7–10, SSP)

 6. a) Kaj moramo delati, če se nočemo ujeti v zanko pridobitništva? b) O čem smo lahko prepričani kljub današnjim svetovnim gospodarskim razmeram?

⁶ Pavel je svojega krščanskega brata Timoteja s pristno ljubeznijo spodbujal, naj »beži od tega« in ‚bije dobri boj vere‘. (1. Timoteju 6:11, 12) Če nočemo, da nas pridobitniški način življenja sveta okoli nas odplavi, se moramo močno naprezati. Toda če se trudimo, skladno z našo vero, nas Jehova ne bo nikoli pozabil. Tudi ob visoki inflaciji in razširjeni nezaposlenosti bo skrbel za to, da bomo imeli, kar resnično potrebujemo. Pavel je pisal: »Življenje bodi brez lakomnosti; zadovoljni bodite s tem, kar imate; kajti on [Bog] je rekel: ‚Ne odtegnem se ti in ne zapustim te‘. Tako da lahko smelo govorimo: ‚Gospod [Jehova, NW] mi je pomočnik, ne bom se bal; kaj mi bo storil človek?‘« (Hebrejcem 13:5, 6) Kralj David pa je zapisal: »Mlad sem bil in sem se postaral, a nisem videl pravičnika zapuščenega, ne otrok njegovih prositi kruha.« (Psalm 37:25)

Zgodnji učenci dajo vzor

 7. Kakšne napotke glede oznanjevanja je Jezus dal svojim učencem in zakaj je bilo to primerno?

⁷ Jezus je svoje apostole, potem ko jih je primerno poučil, odposlal po Izraelu, naj oznanjujejo dobro novico in objavljajo: »Približalo se je nebeško kraljestvo.« Kako navdušujoče sporočilo je bilo to! Jezus Kristus, mesijanski kralj, je bil med njimi. Ker so se apostoli posvetili službi Bogu, jih je Jezus spodbujal, naj zaupajo, da bo Bog skrbel zanje. Zato jim je rekel: »Ničesar ne jemljite na pot, ne palice, ne torbe [s hrano, NW], ne kruha, ne denarja; tudi po dve suknji ne imejte. In v katerokoli hišo pridete, tam prebivajte, in odtod pojdite dalje.« (Matevž 10:5–10; Lukež 9:1–6) Jehova je skrbel, da so drugi Izraelci, za katere je bilo običajno, da so bili gostoljubni do tujcev, poskrbeli za njihove potrebe.

 8. a) Zakaj je Jezus malo pred smrtjo dal nova navodila glede oznanjevanja? b) Kaj naj bi še naprej bilo na prvem mestu v življenju Jezusovih sledilcev?

⁸ Pozneje, tik pred smrtjo, pa je Jezus apostole opozoril na to, da bodo v prihodnosti delali v spremenjenih okoliščinah. Oblasti bodo njihovi dejavnosti nasprotovale, zato ljudje v Izraelu do njih morda ne bodo več tako gostoljubni. Poleg tega bodo kraljestveno sporočilo kmalu ponesli tudi v dežele Nejudov. Odtlej naj bi torej s sabo jemali »mošnjo« in »torbo [s hrano, NW]«. Vseeno pa naj bi najprej iskali Jehovovo kraljestvo in njegovo pravičnost, prepričani, da bo Bog blagoslovil njihov trud, da si priskrbijo potreben živež in obleko. (Lukež 22:35–37)

 9. Kako je Pavel dal Kraljestvo na prvo mesto v življenju, obenem pa tudi skrbel za svoje telesne potrebe, in kaj je glede tega svetoval drugim?

⁹ Apostol Pavel je bil odličen zgled človeka, ki je udejanjal Jezusov nasvet. Svoje življenje je gradil okoli strežbe. (Dejanja 20:24, 25) Ko je odšel na neko področje oznanjevat, je sam skrbel za svoje gmotne potrebe, in celo delal kot izdelovalec šotorov. Ni pričakoval, da bodo drugi skrbeli zanj. (Dejanja 18:1–4; 1. Tesaloničanom 2:9) Vendar pa je hvaležno sprejel gostoljubnost in darila, kadar so mu drugi tako izkazali ljubezen. (Dejanja 16:15, 34; Filipljanom 4:15–17) Pavel ni spodbujal kristjanov, naj zaradi oznanjevanja zanemarjajo družinske obveznosti, temveč naj svoje različne odgovornosti uravnovesijo. Svetoval jim je, naj delajo, ljubijo svojo družino in so velikodušni do drugih. (Efežanom 4:28; 2. Tesaloničanom 3:7–12) Spodbujal jih je, naj ne zaupajo v gmotno imetje, temveč v Boga, in naj s svojim življenjem kažejo, da resnično razumejo, kaj je pomembnejše. To je torej pomenilo najprej iskati Božje kraljestvo in njegove pravičnosti, kot je učil Jezus. (Filipljanom 1:9–11, NW)

Naj bo Kraljestvo na prvem mestu v tvojem življenju

10. Kaj pomeni iskati najprej Kraljestvo?

¹⁰ Koliko mi sami sodelujemo pri sporočanju kraljestvene dobre novice drugim? Delno je to odvisno od naših okoliščin, pa tudi od tega, kako globoka je naša hvaležnost. Imej v mislih, da Jezus ni rekel ‚Iščite Božje kraljestvo, ko nimate česa drugega početi‘. Ker se je zavedal, kako pomembno je to Kraljestvo, je Očetovo voljo izrazil z besedami: »Iščite njegovo kraljestvo.« (Lukež 12:31, SSP) Resda mora večina med nami delati, da bi poskrbeli za svoje potrebe in potrebe družine, vendar če verujemo, se bomo v življenju osredinjali na kraljestveno delo, ki nam ga je dal Bog. Hkrati pa bomo skrbeli tudi za družinske odgovornosti. (1. Timoteju 5:8)

11. a) Kako je Jezus ponazoril, da ne bodo mogli vsi narediti enako veliko pri razširjanju kraljestvenega sporočila? b) Kateri dejavniki vplivajo na to, koliko lahko kdo stori?

¹¹ Nekateri med nami lahko posvetijo oznanjevanju dobre novice o Kraljestvu več časa kakor drugi. Vendar pa je Jezus v svoji priliki glede različnih vrst zemlje pokazal, da bodo vsi, katerih srce je podobno dobri zemlji, rojevali sad. Koliko pa? Okoliščine so pri vsakem posamezniku drugačne. Med dejavniki so starost, zdravje in družinske odgovornosti. Toda ko nekdo iskreno ceni to novico, lahko veliko doseže. (Matevž 13:23)

12. K razmišljanju o katerem dobrem duhovnem cilju se še posebej spodbuja mlade?

¹² Dobro je, da imamo cilje, ki nam bodo pomagali povečati naš delež v kraljestveni strežbi. Mladi lahko tehtno razmislijo o izrednem zgledu gorečega mladega kristjana Timoteja. (Filipljanom 2:19–22) Kaj boljšega lahko naredijo, kot da po končanem svetnem izobraževanju pričnejo polnočasno strežbo? Tudi starejšim lahko koristi, če si postavijo dobre duhovne cilje.

13. a) Kdo odloča o tem, koliko lahko v kraljestveni službi naredimo mi osebno? b) Kaj dokazujemo, če resnično iščemo najprej Kraljestvo?

¹³ Namesto da bi kritizirali tiste, za katere morda menimo, da bi lahko naredili več, bi nas vera morala spodbuditi k temu, da sami napredujemo, da bi lahko služili Bogu kar največ, kolikor nam dopuščajo naše okoliščine. (Rimljanom 14:10–12; Galatom 6:4, 5) Kakor se lahko vidi iz Jobovega primera, Satan trdi, da se zanimamo predvsem za gmotno imetje, lastno udobje in blaginjo, ter da Bogu služimo iz sebičnosti. Toda če resnično iščemo najprej Kraljestvo, tudi mi potrjujemo, da je Hudič zares velik lažnivec. Nazorno kažemo, da je v našem življenju na prvem mestu služenje Bogu. Tako z besedami in dejanji potrjujemo, da močno ljubimo Jehova, zvestovdano podpiramo njegovo suverenost in imamo radi druge ljudi. (Job 1:9–11; 2:4, 5; Pregovori 27:11)

14. a) Zakaj je koristno imeti načrt za terensko strežbo? b) Koliko mnogi Priče sodelujejo v terenski strežbi?

¹⁴ Načrtovanje nam lahko pomaga, da dosežemo več, kot bi naredili sicer. Jehova sam »je določil rok« za izpolnitev svojega namena. (2. Mojzesova 9:5; Marko 1:15) Če je mogoče, je dobro, da si določiš čas enkrat ali večkrat na teden, ko boš sodeloval v terenski strežbi. Več stotisoč Jehovovih prič po vsem svetu se vpiše med pomožne pionirje in tako oznanjevanju dobre novice namenijo približno dve uri dnevno. Stotisoči drugih služijo kot redni pionirji in tako oznanjevanju kraljestvenega sporočila namenijo približno dve uri in pol na dan. Posebni pionirji in misionarji posvečajo kraljestveni službi še več časa. Tudi mi lahko iščemo priložnosti, da se o kraljestvenem upanju neformalno pogovarjamo z vsakim, ki je pripravljen poslušati. (Janez 4:7–15) Naša želja bi morala biti, da v tem delu sodelujemo kar najbolj polno, kolikor nam dopuščajo okoliščine, saj je Jezus napovedal: »Ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec.« (Matevž 24:14; Efežanom 5:15–17)

15. Zakaj je, ko gre za našo strežbo, po tvojem mnenju nasvet iz Prvega lista Korinčanom 15:58 času primeren?

¹⁵ Jehovove priče enotno sodelujejo v tej prednostni službi povsod po svetu, ne glede na to, v kateri državi živijo. Živijo po navdihnjenem biblijskem nasvetu: »Bodite stanovitni, nepremični, obilni vsekdar v delu Gospodovem, vedoč, da vaš trud ni prazen v Gospodu.« (1. Korinčanom 15:58)

Za ponovitev

• Kaj bi morali, kot je na to opozoril Jezus z besedami, naj ‚iščemo najprej Božje kraljestvo‘, dati na drugo mesto?

• Kako naj bi gledali na skrb za naše telesne potrebe in potrebe naše družine? Kako nam bo Bog pri tem pomagal?

• V katerih vejah kraljestvene službe lahko sodelujemo?

[Slika na strani 107]

Jehovove priče danes oznanjujejo dobro novico v vsaki deželi, preden bo prišel konec