Nikoli ne postani tat!

ALI ti je kdo že kdaj kaj ukradel? – Kako si se takrat počutil? – Tisti, ki je to naredil, je bil tat, in tatov nihče ne mara. Kaj misliš, kako človek postane tat? Ali se takšen že rodi? –

Prej sva se naučila, da se ljudje rodimo z grehom. Zato smo vsi nepopolni. Vendar se nihče ne rodi kot tat. Tat morda prihaja iz dobre družine. Njegova starša, njegovi bratje in sestre so morda pošteni. Toda človek lahko postane tat, ker si želi stvari, kot so denar in vse tisto, kar se z njim lahko kupi.

Kdo praviš, je bil prvi tat? – Malo pomisli. Veliki učitelj ga je poznal, ko je bil v nebesih. Ta tat je bil angel. Kako pa je ta angel postal tat, ko pa je Bog vse angele naredil popolne? – Kot sva izvedela v 8. poglavju te knjige, si je želel nečesa, kar ni bilo njegovo. Ali se spomniš, kaj je bilo to? –

Potem ko je Bog ustvaril prvega moža in ženo, je ta angel hotel, da častita njega. Do njunega čaščenja ni imel pravice. Njuno čaščenje je pripadalo Bogu. Vendar je angel to ukradel! S tem da je Adama in Evo pripravil do tega, da častita njega, je postal tat. Postal je Satan Hudič.

Kaj človeka navede na to, da postane tat? – Želja po nečem, kar mu ne pripada. Ta želja lahko postane tako močna, da lahko celo dobri ljudje začnejo delati slabe reči. Včasih se tisti, ki postanejo tatovi, nikoli ne pokesajo in ne poboljšajo. Takšen je bil eden Jezusovih apostolov. Ime mu je bilo Juda Iškarijot.

Juda je vedel, da ni prav krasti, saj se je Božjih zakonov učil že vse od takrat, ko je bil še majhen deček. Vedel je, da je Bog nekoč celo spregovoril iz nebes in svojemu ljudstvu dejal: »Ne kradi.« (2. Mojzesova 20:15) Ko je Juda odrastel, je spoznal Velikega učitelja in postal eden od njegovih učencev. Kasneje ga je Jezus celo izbral za enega od dvanajstih apostolov.

Jezus in apostoli so skupaj potovali. Skupaj so tudi jedli. In ves denar, ki so ga imeli, so hranili v škatli. Jezus je to škatlo dal Judu, da pazi nanjo. Denar seveda ni bil Judov. Ali pa veš, kaj je Juda čez čas naredil? –

Juda je pričel denar iz škatle jemati takrat, ko tega ne bi smel. Denar je jemal, ko ga drugi niso videli, in skušal se je celo domisliti, kako bi prišel do še več denarja. Pričel je razmišljati samo še o denarju. Poglejva, kako daleč ga je ta napačna želja pripeljala le nekaj dni, preden je bil Veliki učitelj umorjen.

Marija, sestra Jezusovega prijatelja Lazarja, je vzela nekaj zelo kvalitetnega olja in ga zlila na Jezusove noge. Juda pa se je pritoževal. Ali veš, zakaj? – Rekel je, da zato, ker bi bilo treba olje prodati in denar dati revnim. Toda v resnici je hotel, da bi bilo v škatli več denarja, ki bi ga potem lahko ukradel. (Janez 12:1–6)

Jezus je Judu rekel, naj ne nadleguje Marije, ki je bila tako prijazna. Judu ni bilo všeč, ko mu je Jezus to dejal, zato je šel k višjim duhovnikom, ki so Jezusa sovražili. Jezusa so hoteli aretirati, vendar ponoči, da jih ljudje ne bi videli.

Juda je duhovnikom rekel: ‚Če mi plačate, vam bom povedal, kako lahko pridete do Jezusa. Koliko denarja mi boste dali?‘

‚Dali ti bomo trideset srebrnikov,‘ so odgovorili duhovniki. (Matevž 26:14–16)

Juda je denar vzel. Bilo je prav tako, kot da bi Velikega učitelja prodal tem možem! Ali si lahko predstavljaš, da kdo naredi kaj tako hudobnega? – Takšne stvari se žal zgodijo, ko človek postane tat in krade denar. Denar mu je ljubši od ljudi ali celo od Boga.

Mogoče boš rekel: ‚Nikoli ne bom imel ničesar rajši od Boga Jehova.‘ Lepo je, da tako misliš. Ko je Jezus izbral Juda za apostola, je verjetno tako mislil tudi Juda. Morda so tako mislili tudi drugi, ki so postali tatovi. Poglejva si nekaj takšnih posameznikov.

Eden je bil Božji služabnik z imenom Ahan, ki je živel veliko prej, preden se je rodil Veliki učitelj. Ahan je nekoč zagledal čudovit plašč, zlato palico in nekaj srebrnikov. Te stvari mu niso pripadale. Biblija pravi, da so pripadale Jehovu, ker so bile vzete sovražnikom Božjega ljudstva. Toda Ahan si jih je zelo želel, zato jih je ukradel. (Jozue 6:19; 7:11, 20–22)

Tukaj je še en primer. Daleč v preteklosti je Jehova izbral Davida za kralja izraelskemu ljudstvu. David je nekega dne zagledal lepo žensko, ki ji je bilo ime Batseba. Gledal jo je in gledal ter razmišljal o tem, kako bi jo pripeljal k sebi domov, da bi bila z njim. Toda ona je bila Urijeva žena. Kaj bi moral David narediti? –

David bi moral nehati premišljevati o tem, da bi dobil Batsebo. Vendar tega ni naredil. Zato jo je pripeljal k sebi domov. Potem pa je dal Urija ubiti. Zakaj je David naredil te slabe reči? – Ker si je želel ženo, ki je pripadala nekomu drugemu. (2. Samuelova 11:2–27)

Ker je bilo Davidu žal za to, kar je storil, mu je Jehova pustil živeti. Vendar je David od takrat imel veliko težav. Njegov sin Absalom je hotel postati kralj namesto njega. Ko so ljudje prišli obiskat Davida, jih je Absalom objel in poljubil. Biblija pravi: ‚Tako je Absalom kradel srca izraelskih mož.‘ Te ljudi je prepričal, da so namesto Davida hoteli imeti za kralja njega. (2. Samuelova 15:1–12)

Ali si si kdaj želel kaj tako močno kot Ahan, David in Absalom? – Če ta stvar pripada komu drugemu, bi bilo to, da bi jo vzel brez dovoljenja, kraja. Ali se spomniš, kaj si je želel prvi tat, Satan? – Želel si je, da bi ljudje častili njega namesto Boga. Torej je Satan kradel, ko je Adama in Evo pripravil do tega, da ga ubogata.

Človek ima pravico določiti, kdo sme uporabljati njegove reči. Na primer, da se greš z drugimi otroki igrat k njim domov. Ali bi bilo prav, če bi tam kaj vzel in to potem prinesel domov? – Ne, razen če ti to dovolita mama ali oče teh otrok. Če vzameš kaj s sabo domov, ne da bi ju vprašal, je to kraja.

Zakaj lahko prideš v skušnjavo, da bi kradel? – Ker si želiš nekaj, kar ti ne pripada. Četudi te ne vidi noben človek, te nekdo vidi. Kdo? – Bog Jehova. Zapomniti si moramo, da Bog sovraži krajo. Zato ti bo ljubezen do Boga in bližnjega pomagala, da ne boš nikoli postal tat.