Kaj želijo mladi od življenja?
»Od mladostnih poželenj pa beži, a hodi za pravičnostjo, vero, ljubeznijo, mirom« — 2. Timoteju 2:22.
1.–3. a) Kaj si mladi po lastnih izjavah dejansko želijo od življenja? b) Kateri je najboljši cilj, za katerim lahko težimo, in kako se to vidi iz Biblije? c) Zakaj želja po sreči ni napačna?
MLADI, kaj si resnično želite od življenja? To vprašanje je bilo postavljeno večjemu številu mladih ljudi, in ker smo preiskali njihove odgovore, mislimo, da vemo, kako bi tudi vi verjetno odgovorili na to vprašanje.
2 Kratko rečeno, mladi ljudje želijo biti srečni in se veseliti. Osemnajstletno dekle je reklo: »Rada bi bila srečna in živela brezskrbno življenje, imela lepe obleke in lepo hišo, poslušala dobro glasbo, dobro jedla in imela občutek, da se to, kar delam, vsaj malo izplača.« Mnogi mladostniki, ki so izrazili sicer podobne želje, pa so na osnovi svoje vzgoje rekli, da želijo služiti Jehovi, svojemu Bogu in doseči večno življenje v njegovi novi ureditvi (1. Jan. 2:17; 2. Pet. 3:13). Zares ne morete nič boljšega storiti kakor to; ker stvari, s katerimi nagrajuje Bog svoje zveste služabnike, so mnogo dragocenejše od vsega, kar vam lahko nudi uspešno življenje (Ps. 37:4; 145:16).
3 Zato ni napačno, če želijo biti mladi ljudje srečni in se veseliti. Biblija označuje Jehovo kot »srečnega Boga«, in On tudi želi, da so njegovi služabniki srečni (1. Tim. 1:11). Zato naj nas ne preseneča, da Božja beseda ugodno govori o mladih ljudeh, ki se veselijo svojega dela. Biblija reče na primer v nekem opisu Božjega blagoslovljenega ljudstva: »In mestne ulice bodo polne dečkov in deklic, ki se bodo igrali po ulicah njegovih.« Piše tudi, da je »čas plesanja« (Zah. 8:5; Prop. 3:4).
SREČA, KI SI JO ŽELIJO MLADI
4. a) Po kakšni karieri hrepenijo mnogi mladi ljudje? b) Zakaj spoznajo mladi kristjani na splošno, da bi lahko takšna kariera postala zanje problem?
4 Veliko mladih ljudi je navdušenih za šport in mislijo, da bodo našli srečo v športni karieri. Štirinajstleten deček, Jehovina priča, je rekel: »Veliko sem se ukvarjal s športom, posebno s košarko. Rad bi bil služil Jehovi, toda sanjal sem tudi o tem, da bom nekdaj košarkar v znanem moštvu.« Brez dvoma je na tisoče mladih kristjanov, ki gojijo podobno željo v svojem srcu ali morda mislijo, da bi bili srečni, če bi ubrali pot glasbenika ali igralca. Ker pa so preučevali Božjo besedo, vedo, da naj bi pravzaprav želeli služiti Jehovi in pomagati drugim doseči življenje v njegovi novi ureditvi. Za nekatere mladostnike pa te stvari niso dovolj realne.
5., 6. a) Kaj si mladi ljudje razen tega od življenja še želijo? b) Kako to, da imajo mladi ljudje takšne želje?
5 Mnogi mladi ljudje imajo danes za najvažnejše, zaslužiti veliko denarja. Zato naj nas ne preseneča, če pravi veliko mladih ljudi, da želijo postati predvsem bogati. Mladi se danes soočajo tudi z mnogimi stvarmi, ki jih čutno vznemirjajo. Mlade ljudi naravno že od nekdaj privlači drugi spol. Zato je razumljivo, če je rekla krščanska deklica iz New Yorka: »Moja največja želja je, poročiti se.« Veliko mladih kristjanov je reklo, da se želijo prej ali pozneje poročiti in ustvariti srečno družino.
6 Precej posvetne mladine pa ima nasprotno čisto drugačne poglede. Devetnajstletni fant je na primer rekel: »Želim si veliko žensk.« Sedemnajstletno dekle je odgovorilo: »Živela bi rada udobno življenje, brez skrbi in s tem tudi mislim: brez bolezni, ki jih povzroči brezskrbno življenje. Nekaterim bo to morda odbijajoče zvenelo; toda to otročje stališče naj bi počasi opustili. Zakon zadolžuje, jaz pa bi od življenja rada nekaj imela.«
7., 8. a) Zakaj je očitno napačno živeti nemoralno? b) V katerem pogledu potrebujejo mladi ljudje pomoč?
7 Da, marsikateri mladi človek misli, da mu veliko denarja in spolnosti z večimi partnerji nudi to, kar si od življenja želijo. Toda očitno je nekaj v njihovem stališču napačno. Pomislimo samo na neizmerno veliko problemov, ki so nastali zaradi takšnega načina življenja — na epidemiji podobno širjenje spolnih bolezni, na milijone nezakonskih otrok, na številne splave in vse srčne bolečine ter mnoga razočaranja. Nič čudnega, da je v Združenih Državah samomor na drugem mestu pri vzrokih smrti mladih ljudi. Število samomorov je tam v zadnjih letih naraslo za 250 odstotkov!
8 Povsem jasno je, da potrebujejo mnogi mladi ljudje boljša navodila in vodstvo. Mora se jim pomagati, da razvijejo stališče, po katerem bodo večno srečni in z življenjem zadovoljni. Napotiti jih je treba na Stvarnika, Jehovo Boga, da bi spoznali, da resnično obstaja (Heb. 11:6). Morajo uvideti, da so njegovi zakoni modri in uporabni in da je v njihovo korist, če ‚bežijo od mladostnih poželenj‘, da bi jih Bog lahko uporabljal (2. Tim. 2:20—22). Izvedeti morajo, da ima Bog namen uničiti podkupljive ureditve in jih nadomestiti z novim, lastnim sestavom. Pomagati se jim mora, živeti za to novo ureditev, to se pravi že sedaj živeti tako, da se bodo izkazali vredne večnega življenja. To jih bo resnično osrečilo (Preg. 3:13—18).
RAZUMEN POGLED NA ŠPORT
9.–12. a) Kako nam pomagajo besede iz 1. Tim. 4:7, 8 k razumnemu pogledu na šport? b) V katerem pogledu je ukvarjanje s športom koristno, toda kakšnim nevarnostim se izpostavljamo, če se povsem predamo športu? c) Zakaj je pravilno dati prednost Bogu in službo Bogu v svojem življenju pred vse drugo? (Psalm 36:9; Hebrejcem 6:10; Jakob 1:12).
9 Božja beseda lahko mladim ljudem pomaga razumno misliti o športu. Daje na primer naslednji modri nasvet: »Vadi se pa v pobožnosti (predanosti Bogu, NS); zakaj telesna vaja je za malo koristna, pobožnost pa je za vse koristna, ker ima obljubo življenja sedanjega in prihodnjega« (1. Tim. 4:7, 8). Iz Biblije se torej vidi, da ima »telesna vaja« svoje mesto. Pomaga nam telo pravilno uporabljati, naše mišice pravilno vaditi, da postanemo gibčni. Toda pri tem naj upoštevamo, da Biblija opozarjajoče pravi: »Telesna vaja je za malo koristna.« K čemu pa vodi, če tega nasveta Biblije ne upoštevamo in se športu povsem predamo?
10 Eden od rezultatov je lahko, da si človek s tem pokvari veselje. Šport tedaj ni več prijetna sprostitev, temveč trdo delo. O učinkih hudega tekmovanja pri športnih igrah je rekel psiholog za športnike Bruce Ogilvie: »Nekoč sem povprašal profesionalce-novince desetih večjih košarkaških združenj, in 87 odstotkov jih je reklo, da si želijo, da s profesionalizmom ne bi nikoli začeli, ker jim je vzel veselje pri igri, ki so ga prej imeli.« Marsikatera vrsta športa je za človeka tudi nevarna, posebno če telo še raste. Pri nekaterih športih je nevarnost v tem, da se tekmovalni duh — ko želi zmagati za vsako ceno — pospešuje do skrajnosti.
11 Treba je tudi upoštevati, v kakšni družbi se bo nahajal mlad človek, če igra v nekem klubu ali šolskem moštvu. Znano je, da je pogovor v garderobah nemoralen. Kaj bi imel od tega, če bi se spuščal v nekaj, kar bi hitro izpodkopalo tvoja moralna načela in lahko uničilo tvoj odnos do Stvarnika? Ko je mladi igralec Oakland Raidersa (eno najboljših moštev poklicnega nogometa v ZDA), spoznal nauke Božje besede, je sklenil opustiti svojo donosno kariero kot nogometaš. Zastopniki Raidersa so ga obiskali in ga poizkušali pregovoriti. »Rekel sem jim«, je povedal, »kam je vodilo moje druženje v športnem svetu: k uživanju mamil, razuzdanemu življenju, objestnosti in k ponosu. Pojasnil sem jim, da življenje, ki ga živijo poklicni nogometaši, nasprotuje življenju po krščanskih načelih.«
12 S športom je torej prav tako kakor z vsem drugim, kar je koristno, dokler ostane v mejah, to se pravi, dokler nas ne osvoji in važne stvari potisne ob stran ali nas vodi v nevarne situacije. Kako razburljivo je vendar lahko, sodelovati v nagli igri in kako navdušujoče, doživeti reakcije svojega telesa in dati v športu nekaj od sebe! Toda šport ni izvor trajne sreče. On nima, kakor predanost Bogu, »obljubo življenja sedanjega in prihodnjega«. Da, če daš svojo službo nebeškemu Očetu, Jehovi Bogu v tvojem življenju pred vse drugo, boš gotovo srečen in zadovoljen in sicer vedno.
RAZUMNO GLEDIŠČE O DENARJU IN SPOLNOSTI
13., 14. a) Zakaj je po 1. Timoteju 6:9, 10, Lukežu 12:16—21 in Propovedniku 5:10 nerazumno kopičiti materialno bogastvo?
13 V večini krajev se danes rabi denar za hrano, obleko in streho nad glavo. Prisiljeni smo torej zaslužiti denar. Nespametno pa je, postaviti si za cilj obogatenje. To ne osreči. Božja beseda pravilno reče: »Kateri pa hočejo biti bogati, padejo v izkušnjavo in past in v mnoga poželenja, nespametna in škodljiva, ki pogrezajo ljudi v pogubljenje in pogin. Korenina vsega zlega namreč je srebroljubje; njemu vdani so nekateri zabredli od vere in sami so se presunili z mnogimi bolečinami« (1. Tim. 6:9, 10).
14 Bolezni, skrbi, prečute noči in omajano družinsko življenje pripadajo problemom mnogih, ki so si za življenjski cilj postavili zaslužek denarja. Tudi tisti, ki so obogateli, navadno niso srečni (Prop. 5:10). Bodi zato moder. Razvij razumno, Bogu ugajajoče stališče do denarja. Sledi resnemu nasvetu Biblije: »Beži od tega; hodi pa za pravičnostjo, pobožnostjo, vero, ljubeznijo, stanovitnostjo, krotkostjo. Bij dobri boj vere, poprimi se večnega življenja« (1. Tim. 6:11, 12, 17—19; 2. Tim. 2:22).
15., 16. a) Kaj pokaže, da govori Biblija odkrito in prosto o spolnosti? b) Zakaj je dobro, da govori Biblija tako odkrito o tej temi?
15 Kdor želi doseči večno življenje, naj nima samo na denar, temveč tudi na spolnost razumne, Bogu ugajajoče poglede. Biblija prosto in javno govori o spolnosti. V glavnem govori o ljudeh, spolnost pa pripada življenju človeka. Božja beseda nam pove, kakšne radosti prinaša s seboj časten zakon (1. Mojz. 26:8; Preg. 5:15—20; 1. Kor. 7:1—5). Omenja pa tudi perverznosti in zlorabo spolnosti. Pomislimo samo na to, o čemer poroča 1. Mojzesova knjiga. Beremo o homoseksualnem nagnjenju mož v Sodomi, o odnosih, ki jih je imel pijani Lot s hčerama, o posiljenju Dine, Jakobove hčere, o odnosih, ki jih je imel Juda s svojo snaho, ki jo je pomotoma zamenjal s prostitutko in o nesramnih poizkusih Potifarjeve žene, da zapelje Jožefa (1. Mojz. 19:4, 5, 30—38; 34:1, 2; 38:12—26; 39:7—16).
16 Nekateri so Biblijo kritizirali, ker opisuje življenje tako, kakršno v resnici je, ker razgalja slabosti, ki so jih ljudje imeli. Tega pa Biblija nikoli ne naredi na način, da bi zbujala strast pri svojih bralcih ali da bi bili spodbujeni k slabim dejanjem. Na splošno pokazuje posledice napačnega načina mišljenja. Ta poročila so bila zapisana tudi zato, da bi drugi mogli iz njih dobiti pouk. Opazujmo na primer to, kar se je zgodilo v hiši kralja Davida.
17., 18. a) Česa se naučimo iz doživetja Amnona in Tamare? (2. Sam. 13:1—33). b) Kaj pokaže, da se je podobno godilo mladim ljudem, ki so imeli nedovoljene spolne odnose?
17 Davidov starejši sin Amnon je razvil strastno zahtevo po svoji polsestri Tamari. Naredil se je bolnega in vodil stvari tako, da je prišla k njemu Tamara in mu prinesla jed, ko je bil sam. Tedaj »jo zgrabi in ji reče: Pridi, lezi z menoj, sestra moja.« Ona se je branila, toda ni je poslušal, temveč jo je posilil. Ali je res dobil to, kar si je želel? O tem, kar se je pozneje zgodilo, beremo: »Potem pa jo Amnon zasovraži s silno velikim sovraštvom, da je bilo sovraštvo ... večje nego ljubezen, s katero jo je ljubil. In Amnon ji veli: Vstani, poberi se!« (2. Sam. 13:1—33).
18 Očitno zadovoljitev strastne, krvoskrunske zahteve Amnona ni pripravila užitka niti njemu niti njegovi polsestri. To je pogosto slučaj, če se neka oseba preda nedovoljenim spolnim odnosom. V nekem ameriškem zdravniškem časopisu (Journal of the American Medical Association) je bil objavljen komentar nekega mladoletnika, ki je veliko deklet zapeljal k spolnim odnosom: »Postalo mi je jasno, da me to ne more osrečiti.« Mlada študentka je o takšnem doživetju med solzami rekla: »Tega gotovo ni bilo vredno. Nobenega veselja mi ni naredilo in od takrat sem zelo nemirna.«
19. a) Zakaj se izplača dobra spolna morala? b) Kako se lahko varujemo spolne nemorale, kakor se vidi iz Efežanom 5:3—5 in Filipljanom 4:8?
19 Kako dobro je torej držati se biblijske zapovedi: »Bežite od nečistosti!« Da, ‚beži od mladostnih poželenj‘, ki te lahko pahnejo v nesrečo (1. Kor. 6:18; 2. Tim. 2:22). Dobra spolna morala se izplača, ker bodo tisti, ki se je držijo, z mnogo večjo verjetnostjo živeli srečno zakonsko življenje. Takoimenovana seksualna svoboda spremeni to, kar naj bi naredilo veselje in bilo čisto, v nekaj nesramnega in odbijajočega. Kdor se zato želi varovati nemorale, se mora izogibati vsega, kar vodi do nemoralnih dejanj: pogovori, ki se stalno vrtijo o nasprotnem spolu, kakor tudi čtivo in slike, ki vzbujajo čutnost. Vse, o čemer razmišljamo, kar gledamo in o čemer govorimo, naj bo čisto in pozitivno in naj vodi k ciljem, katerim se izplača slediti, ker imamo od tega trajno korist (Efež. 5:3—5; Filip. 4:8).
NAREDITI ŽIVLJENJE USPEŠNO
20., 21. Kako pokažemo, kaj si od življenja resnično želimo?
20 Kaj si torej želiš od življenja? Gotovo boš želel ugajati Bogu in se pripraviti na življenje v njegovi novi ureditvi, kakor večina mladoletnih prič, katerim smo postavili to vprašanje. To je najbolje, kar lahko skleneš. To je resnično cilj, ki se izplača. Vprašanje je le: ali dokazuješ svoje besede tudi z dejanji?
21 Nekdo bo sicer rekel, da bi rad postal nekoč izvrsten zdravnik. Toda kaj boš o njem mislil, če se ne bo trudil, da bi se učil, če si ne bi pridobil niti najmanjšega znanja o človeškem telesu in njegovih funkcijah? Verjetno boš dvomil v to, da on zares želi postati zdravnik. Ravno tako odgovarjaš na vprašanje: »Kaj si želiš od življenja?« s svojim načinom življenja. Nehote se spomnimo pregovora: »Dejanja govorijo glasneje od besed.« Nekdo bi sicer rekel, da želi služiti Jehovi Bogu in doseči večno življenje, če pa Boga ne posluša, če se z njegovo besedo le malo ali sploh ne ukvarja, tedaj očitno nekaj manjka.
22. a) Kako lahko pri sebi pospešujemo željo služiti Jehovi? b) Kako se lahko pokažemo kot »posoda za čast«, kakor je pokazano v 2. Tim. 2:20—22?
22 Kaj bi torej lahko naredil, če ugotoviš, da sicer rečeš, da bi rad služil Jehovi, toda ne narediš toliko, kolikor bi naj storil, da bi mu služil? Prebereš lahko knjigo Naredi svojo mladost uspešno. Resno se trudi, da bi uporabil njen dober biblijski nasvet. Prosi tudi svojega očeta ali svojo mamo, da se o tej knjigi skupaj pogovorite. To ti bo pomagalo, ubrati pravilno pot, da bi dobil Božjo milost. Pomagalo ti bo, ‚bežati od mladostnih poželenj‘ in postati za Boga uporabna »posoda« ali orodje (2. Tim. 2:20—22).
23., 24. a) Kako lahko po Preg. 4:20—23 naše življenje najbolje napravimo uspešno? b) Zakaj lahko z zaupanjem upamo, da lahko svoje življenje naredimo uspešno sedaj in za vedno kljub sovražnikom, ki nas želijo v tem ovirati?
23 Mi vsi moramo spoznati, da lahko samo takrat oblikujemo uspešno življenje, če zaupamo našemu nebeškemu Očetu, Jehovi Bogu. Vseeno, če so ti tvoji starši dali dober ali slab začetek, in ne glede na to, kakšne duhovne in telesne sposobnosti imaš, naj bi se vedno zavedal tega, da naj se pustiš voditi Jehovi. Mladim ljudem je dal zapisati naslednje besede: »Na besede moje pazi, h govorom mojim nagni uho svoje. Nikar naj ti ne izginejo izpred oči, brani jih v globočini srca svojega. Kajti življenje so njim, ki jih dosežejo, in zdravje vsemu njih telesu. Bolj nego vse, kar je stražiti, čuvaj srce svoje, kajti v njem so viri življenja« (Preg. 4:20—23).
24 Da, čim bolj se pustiš voditi Jehovi Bogu in njegovi besedi, tem bolj gladko bo vse teklo na tvoji življenjski poti. Ne bo sicer enostavno, dokler je satan, hudič, bog tega sveta in poizkuša odvrniti nas od Jehove (2. Kor. 4:4; Efež. 6:12; 1. Pet. 5:8, 9). Toda ostani stanoviten! Zaupaj! Če se boš trdno držal svoje odločitve, služiti Jehovi Bogu, te bo podpiral on in njegovi angeli. Pomagali ti bodo, že sedaj narediti tvojo mladost uspešno in doseči končno večno življenje v Božji pravični novi ureditvi, ki bo kmalu resničnost (Psalm 34:7).