Zatiranja je konec

POROČILA o trpljenju in zatiranju človeštva so resnično pretresljiva. Nešteto milijonov ljudi je trpelo. Še posebej pa so največje bede krive osvajalske vojne. Razen tega, da je v takšnih spopadih veliko ljudi izgubilo življenje, so lakota in nalezljive bolezni, ki spremljajo vojne, vzele velik davek. Mar si ne želiš časa, ko ne bi bilo več zatiranja in trpljenja?

Nekdo, ki je mnogo višji od ljudi, je odločil, da se bo vse zatiranje končalo v času, ki ga je on določil. Da, Vsemogočni Bog Jehova točno pozna vso nečastno delo posameznikov in narodov. S svojim postopanjem s posamezniki in narodi v preteklosti jamči, da bo od njih zahteval obračun. Takšen Bog, kakršen je on, mora nekaj ukreniti. V njegovi Besedi beremo: »Jehova je goreč Bog (zahteva izključno predanost), je maščevalec, Jehova je maščevalec in poln srda! Jehova se maščuje nad svojimi nasprotniki, Jehova ne odpušča svojim sovražnikom! (EI) Jehova je počasen za jezo in velik v moči, a krivca nikakor ne šteje za nedolžnega.« (Nahum 1:2, 3)

Te besede so del Nahumovega prerokovanja proti Ninivam, glavnemu mestu starodavne Asirije. Jehova Bog ne spreminja svojih meril, zato nam tudi zgodovinsko poročilo o uničenju Niniv zagotavlja, da zatiranje ne bo večno trajalo. (Mal. 3:6) Razen tega pa se pravicoljubnim ljudem ni potrebno bati dneva obračuna. V Nahumovem prerokovanju je tudi naslednja spodbuda: »Vendar je Jehova dobrotljiv, zavetje ob dnevu stiske, skrbi za nje, ki se k njemu zatekajo.« (Nahum 1:7, EI) Zato lahko s pregledom Nahumovega prerokovanja zelo poglobimo svojo vero.

‚NINIVE ZAPELJUJEJO NARODE‘

Prerok Nahum je označil Ninive kot »krvoločno mesto«. (Nahum 3:1, EI) Njegovi vojaki so bili kakor levi, ki trgajo svoj plen, to je, slabše narode. (Nahum 2:11—13) Nahum je to napovedal v 7. stoletju, tedaj pa so bili Asirci strah in trepet na Bližnjem Vzhodu. Da bi še bolj zastrašili ljudstva, so bili še posebej kruti s tistimi, ki niso hoteli spolniti njihove zahteve. Vojne ujetnike so odirali in sežigali žive. Veliko so jih oslepili ali jih vodili privezane na kavlje, ki so jih zataknili ujetnikom skozi nos ali ustnice.

Asirci niso prizanesli niti Judovemu kraljestvu. Ahaz je bil tako nespameten, da je poklical asirskega kralja Tilgat-pilneserja (Tiglat-Pileser, EI) za pomoč proti zavezniškemu kraljestvu Izraela in Sirije. Asirci so razbili njihovo vojsko, toda Judeja od tega ni imela nobenih koristi. Ahaz je postal odvisen od svojega mogočnega in zahtevnega zaveznika. Biblija poroča o tem: »In Tilgat-pilneser, kralj asirski, je prišel k njemu in ga je stiskal, a utrdil ga ni. Kajti Ahaz je oropal Jehovino hišo in kraljevo in hiše poglavarjev ter dal rop kralju asirskemu, a nič mu ni koristilo.« (2. Kralj. 16:5—9; 2. Letop. 28:20, 21)

Z upanjem, da bodo obdržali vsaj malo neodvisnosti, so tudi druga ljudstva podobno stopila v zvezo z Asirijo. Toda edini rezultat te zveze je bila izguba svobode in zatiranje. Ker je zavezništvo obljubljalo veliko pomoči in zaščite, nazadnje pa je to bilo le boleča izkušnja, so Ninive opisane kot prostitutka, ki »omamlja narode«. (Nahum 3:4, EI) Njihovo ponujanje prijateljstva je bilo privlačno, toda gorje narodu, ki ga je sprejel!

Ko se je Ezekija, Ahazov sin in prestolonaslednik, poskušal upreti asirskemu jarmu, je vdrl kralj Senaherib v Judovo kraljestvo in utrjena mesta drugo za drugim zavzel. Samo Božji poseg je Jeruzalem obvaroval pred uničenjem. Jehovin angel je usmrtil 185 000 vojščakov iz asirskega tabora, kar je Senaheriba prisililo, da preneha oblegati mesto. (2. Kralj. 18:13; 19:32—36)

NAPOVEDAN KONEC NINIV

Vdor Asircev v Judejo je prebivalcem te dežele preprečil, da bi končali svoja poljedelska dela in potovali na praznovanje, ki je bilo v jeruzalemskem templju. Kakšno olajšanje bi bilo, če bi Ninive padle! Prerok Nahum je to po navdihnjenju vnaprej napovedal: »Glej, na gorah prihaja sel, ki oznanja mir! O Juda, praznuj svoje praznike, izpolni svoje obljube! Ničvrednež ne bo več prihajal k tebi, popolnoma je uničen.« (Nahum 2:1, EI)

Kaj bi lahko Ninivam povzročila nesreča? Prerok Nahum opisuje obleganje mesta. Asirski kralj zaman upa na zaščito svojih silnih »junakov«. (Nahum 2:5). Branilci mesta so podobni slabim ženam. Prerokba izziva Ninive: »Pripravi si vode za čas, ko boš oblegan; popravi svoje branike, melji glino in gneti ilovko, vzemi v roke kalup za opeko.« Vsi napori, da se poveča obramba, bodo neuspešni. V prerokbi je dalje rečeno: »Kljub temu te požre ogenj, te pokonča meč.« (Nahum 3:13—15, EI)

Ninive so bile kakor »ribnik«, v katerega so se zlivali narodi in stekalo njihovo bogastvo. »In vendar,« pravi Nahum, »beže. ‚Stojte, stojte!‘ pa nihče se ne obrne.« (Nahum 2:8) Torej so bežali od Niniv ljudje, ki so imeli od njih nekdaj korist. Krikov, da naj ostanejo in mestu pomagajo, ne bodo poslušali. Velikanske zaloge srebra in zlata bodo prešle v posest roparskih osvajalcev. (Nahum 2:9)

Da bo to »krvoločno mesto« doletela takšna nesreča, je izgledalo popolnoma neverjetno. Vendar je bil ta napovedani dogodek brez podobnega primera v zgodovini. Nahum je na to takole opozoril: »Mar si na boljšem kot No-Amon, ki je prestoloval ob bregovih Nila, obdan od voda? Te so bile njegov zid. Njegova moč je bil Kuš (Etiopija) in Egipt, ljudi brez števila. Put in Libija sta mu pomagala. In vendar je moral oditi v izgnanstvo. Njegovi otročiči so bili pobiti povsod ob cestnih vogalih; za njegove prvake so kocko metali, njegovi velikaši so bili vkovani v verige.« (Nahum 3:8—10, EI)

Asirci so dobro vedeli, kaj se je zgodilo z No-Amonom ali s Tebami. Njihova vojska je pod poveljstvom kralja Asurbanipala Tebe porušila do tal. Mestni »zidovi« — njihova obramba, jih skupaj z Nilom in njegovimi kanali ni rešila. Teb niso mogli rešiti ne z vojaško pomočjo Etiopcev in ne Putovih mož, Libijcev.

Enako tudi Niniv ni moglo ničesar obvarovati. Mesto je postalo po vojnah in zaveznikih tako zloglasno, da bi se njegovega propada vsi veselili. Nahum piše: »Za tvojo potrtost ni olajšave, za tvojo rano ni leka. Vsi, ki bodo slišali tvojo zgodbo, bodo z rokami ploskali nad teboj, zakaj kdo je, ki ga ni tepla nenehoma tvoja podložnost!« (Nahum 3:19, EI)

Nahumova napoved se je izpolnila, ko so Ninive leta 632 pr.n.št. padle po obleganju združenih vojnih sil Nabopolazarja, babilonskega kralja in Medijca Kijaksara. V Babilonski kroniki piše: »Iz mesta in templja so odnesli veliko plena in mesto spremenili v ruševine in kup kamenja.«

Danes so na kraju, kjer so nekoč stale starodavne Ninive, še vedno samotne ruševine, ki opravičujejo resničnost Božje, Jehovine, prerokbe. Ravno tako kot so zatiralske Ninive izginile, bodo uničeni vsi zatiralci v približujoči se ‚bitki velikega dne Boga Vsemogočnega‘. (Razod. 16:14) Kako veliko olajšanje bo to! In glejmo, da bomo med tistimi, ki iščejo zavetje pri vsemogočnemu Suverenu.