Lahko ločiš pravilno od napačnega?
ZNAŠ ločiti pravilno od nepravilnega? »Seveda,« boš rekel. Vendar današnji vse slabši moralni nazori pokažejo, da to ni vedno tako lahko.
Celo cerkve niso več jasno vodstvo. Katoliški duhovnik Kevin Madigan je ostro osvetlil probleme mnogih ljudi v zvezi s tem, ko je rekel: »Greh nima več tako izrazitih potez. Stvari se zelo hitro spreminjajo. Kar je danes še greh, morda jutri ne bo več.« Nam lahko kaj pomaga, da bomo sposobni ločiti pravilno od nepravilnega?
Ugledna stvaritev na tem področju, ki lahko zadovolji glad milijonov ljudi po zanesljivem moralnem kažipotu, je Biblija. Osnovna moralna načela, ki so v njej, veljajo že dva tisoč let. Je nespremenljiva, uporabna in — kar je v 1980-tih letih najvažnejše — lahko nam zares pomaga.
Toda kljub dejstvu, da je Biblija ves čas svetovna »uspešnica« in da jo v nekaterih deželah najdeš skoraj v vsaki hiši, je še vedno zelo razširjena moralna zmedenost. Iz tega se vidi, da samo dejstvo — imeti Biblijo, celo če se jo bere — še ni jamstvo, da znamo ločiti med pravilnim in nepravilnim. Potrebno je več kot to.
NAŠA SPOSOBNOST DOJEMANJA
Pisec biblijske knjige Hebrejcem je govoril o temu problemu. Rekel je: »Popolnim (zrelim, NS) pa se daje močna hrana, namreč njim, ki imajo po izkušnji vajene čute, da razločujejo dobro in hudo.« (Hebr. 5:14) S tem je pokazal, da so tisti, ki znajo razločevati med pravilnim in nepravilnim, zreli, ljudje in ne neizkušeni ali nedorasli ljudje. Ker so razsodni, lahko vidijo prevaro ali opazijo laskanje in zato lahko pravilno odločajo. Sposobnost razločevanja (ali razsodnost) so izostrili z izkušnjami ali »vajo«. Razen tega se stalno krepijo z »močno hrano« ali z biblijskim poukom.
So pa tudi določene stvari ali faktorji, ki lahko kristjanu, ki želi doseči takšno razsodnost ali zrelost, povzročajo težave.
PODEDOVANA NEPOPOLNOST
Pisec pisma Hebrejcem je rekel, da potrebujemo ‚sposobnost dojemanja‘ (NS), za ločevanje pravilnega od nepravilnega. Grška beseda, ki je prevedena s »sposobnostjo razločevanja«, pomeni dobesedno naše »zaznavne organe« ali »sposobnost razumskega zaznavanja«. (Word Studies in the New Testament, od Marvina R. Vincenta.) Toda naša sposobnost dojemanja ima pogosto pogubne pomanjkljivosti. Kakšne?
Vsi smo nepopolni in nagnjeni h grehu. (1. Moj. 8:21; Rim. 5:12) Zato nas lahko čuti prevarajo in mislimo, da je nekaj dobro, ker mi tako želimo ali ker nas zanima, v resnici pa je smrtonosno.
Zato moramo naše čute šolati, da se nas ne bi zlahka prevaralo, kot na primer otroka. Moramo se naučiti uporabljati moralno razlikovanje kot odrasli ljudje.
Če bi na primer malemu otroku dali dva kovanca, bo seveda vzel večjega in svetlejšega in ne manjšega in brez sijaja, četudi bi manjši kovanec bil več vreden. Zakaj? Ker se še ni naučil razločevati vrednosti denarja. Njegovim nešolanim čutom se zdi večji in svetlejši kovanec dragocenejši.
Ko bo starejši, bo bolje poznal vrednost denarja. Tedaj pa bo imel morda težave s prehrano. Mogoče raje je sladoled, bombone, kekse in pecivo namesto jedi, ki telo izgrajujejo, na primer zelenjavo. Zakaj? Ker imajo slaščice boljši okus.
Podobno je tudi z ločevanjem pravilnega od nepravilnega, naučiti se moramo, da to, kar je prijetno, ni vedno tudi pravilno. Zato pravilna stvar morda ni vedno najzanimivejša in najlažja, toda vedno bo to najkoristnejše in najbolj spodobno. Pisec pisma Hebrejcem je pokazal, da je često potrebna zrelost, da bi spoznali, kaj je pravilno.
RAZŠIRJENOST IN PRIVLAČNOST GREHA
Drugo dejstvo, ki vpliva na ločevanje med pravilnim in nepravilnim, je, da so v današnjem svetu slabi postopki razširjeni in celo zapeljivi. Scene, ki se jih danes vidi po televiziji in v kinu, bi pred nekaj desetletji večino ljudi ogorčile. Toda sedaj se to predvaja brez obsojanja. Zakaj? Ker je moralni nivo postopoma vse nižji in ljudje so se počasi spremenili tako zelo, da vse to sprejmejo. Pogosto se nerednosti prikazujejo v situacijah, ki izgledajo nedolžne ali smešne, to pa gledalčevo moralno sodbo zavede.
Kot primer tega vzemimo komentar ocenjevalke televizijskega programa v ZDA. Nedvomno bi to veljalo še za mnoge druge dežele. Rekla je:
»Pred nami je program poln spolnosti; zato morate biti sam svoj kritik. Med drugim je treba presoditi o naslednjem:
Sme mladoletnica s svojim prijateljem spati v istem motelu, v katerem je tudi njena mati s svojim ljubimcem? (CBS, ‚Midland Heights‘)
Ali bosta krepka moška — preoblečena v ženski — lahko v ženskem hotelu gostje navedla, da bodo šle z njima v posteljo? (ABC, ‚Bosom Buddies‘)
To sta le dva primera od tega, kar nas čaka v septembru.
Televizijski program je zgrajen na mišljenju, da vsa Amerika živi, diha in misli samo na spolnost. Toda ne za običajno, ... temveč na neprijetno, neumno in otroško obliko spolnosti, ki naj bi opazovalca dražila.«
Podobno je z reklamami; prikazati poskušajo nepravilnost kot neškodljivo. Skoraj nemogoče je vzeti časopis, pogledati oglasno desko, televizijske reklame, ne da bi videli oglas, ki zbuja nizkotne nagone. Predvsem jim gre za mladoletne. Newoyrški Times poroča: »Imamo poplavo reklam, ki uporabljajo kot modele otroke in so namenjene otrokom pred puberteto za spolno spodbujanje.«
Razen tega razkrivajo znani športniki, politiki ali v družbi znane osebe stvari njihovega skrivnega početja, ki so takšne, da bi bile pred nekaj leti povzročale zgražanje. Toda danes to njihove oboževalce le še spodbudi k posnemanju njihovega življenja.
Vsa ta propaganda lahko povzroči, da naša sposobnost ločevanja pravilnega od nepravilnega otopi. Da bi to preprečili, moramo izostriti našo sposobnost razločevanja (razsodnost) z rednim razmišljanjem o koristnosti višjih, Božjih moralnih meril. (Psalm 119:104)
PRITISK TISTIH, KI SO NAM ENAKI
Nadaljnji dejavnik je pritisk ljudi, ki so okrog nas. Naravno je, da želimo biti priljubljeni. Toda to je tudi nevarno. Sodelavci, sošolci, sosedje, družinski člani in drugi, s katerimi se družimo, lahko na nas močno in prepričljivo vplivajo in tako oslabijo našo sposobnost razločevanja med pravilnim in nepravilnim. Raziskave so pokazale, da samo deset odstotkov odraslih moralno odloča po lastni vesti, oblikovani po etičnih merilih, in ne pustijo, da nanje vplivajo mnenja drugih.
Biblija pokaže, da bi se morali upirati pritisku ljudi, ki nas obdajajo: »Živeli ste ... kakor množica, in bili enaki ostalim, polni greha.« (Efež. 2:2; The Living English) Želja, da bi nas drugi imeli radi, je sicer lahko koristna, če se družimo s tistimi, katerih moralna merila lahko spoštujemo, ker so plemenita in ugajajo Bogu. Zato se »opazujmo med seboj, da se izpodbujamo k ljubezni in k dobrim delom, in ne opuščajmo zbora svojega, kakor je nekaterim navada, marveč opominjajmo drug drugega, in to tolikanj bolj, kolikor bolj vidite, da se bliža dan Jehovin«. (Hebr. 10:24, 25)
Da, kristjani lahko ostrijo svoj moralni občutek zaznavanja z rednim obiskovanjem krščanskih sestankov, kjer se spoštuje Božja visoka nravnostna merila. To je lahko koristen »pritisk« tistih, ki nas obdajajo.
ZAPLETENOST DANAŠNJEGA ŽIVLJENJA
Četrti dejavnik je zamotanost sodobnega življenja. Jezus nam je povedal, kakšno postopanje je nepravilno: »Iz srca izhajajo hudobne misli, uboji, prešuštva, nečistosti, tatvine, kriva pričevanja, kletvine.« (Mat. 15:19) Tega ni težko razumeti.
Kako pa je s tako imenovanim »sivim področjem«, to je tam, kjer odločitev med pravilnim in nepravilnim ni tako enostavna? Glede sprostitve trgovskih poslov, glasbe in plesa, oblačenja in podobnega je često težko reči, kdaj se bo nekaj sprevrglo v greh.
Vzemimo, da poročeni mož slučajno zagleda ženo (ne svojo zakonsko ženo) in vidi, da lepo izgleda in je čedno oblečena. Je prestopil Božji zakon? Verjetno ne. Vzemimo pa, da ta isti mož gleda to ženo z zanimanjem in razmišlja o tem, če se »jo da dobiti«, če se bosta naslednjega dne spet srečala in tako naprej. Ob kateri točki prestopi »sivo področje« in je v »svojem srcu« razvraten? (Mat. 5:28)
Podobno se lahko neka žena sprosti ob gledanju televizije ali prebiranju revije. Nenadoma zagleda na televizijskem ekranu ali v reviji sliko moškega in ugotovi, da se predaja romantičnim sanjam. Kdaj ona prestopi »sivo področje«?
Kje je moralna meja med dobrim delom in premetenim ali zvitim postopanjem? Do kje sta neki ples ali obleka spodobna in od kod dalje spotakljiva? Kdaj postane nekdo, ki uživa alkoholne pijače, »pijanec«? (Preg. 23:20) Kdaj kristjan s svojimi vprašanji ne kaže več duhovnega zdravja in vere, temveč dvome?
V teh zadevah potrebujemo »sposobnost zaznavanja«, da bi lahko ločili pravilno od nepravilnega. Posebno mladi ljudje in novokrščeni kristjani se lahko na teh področjih prevarajo. Neizkušeni mladi ljudje še ne poznajo veščih metod pokvarjenega sveta, in novokrščeni ne vedo vedno, kako je treba uporabljati biblijska temeljna načela. Oboji morajo še naprej šolati svojo »sposobnost zaznavanja«, in sicer tako, da uživajo »močno hrano« — zanesljive resnice iz Božje besede, Biblije. (Hebr. 5:13, 14)
Vsi kristjani morajo biti »utrjeni v veri«. (Kol. 2:6, 7) Tedaj nas ne bodo prevarali ali zapeljali stalno se menjajoči pogledi sveta glede morale. Starši in ljudje, ki poučujejo iz Biblije, bodo storili prav, če ne bodo pozabili, da pomeni služiti Jehovi več kakor samo poznati nauke o Kraljestvu. Pomeni tudi, razumeti Božjo pravičnost in posnemati njegova pravična načela. (Mat. 6:33)
Ker je v tem svetu na moralnem področju vedno več dovoljeno, moramo še odločneje oblikovati naše življenje po visokih merilih našega nebeškega Očeta. In ko svet podira vsa pravila bogaboječega življenja in tako pokazuje »nerazumno srce« in ‚praznoglavost v svojem razmišljanju‘, šolajmo mi našo »sposobnost zaznavanja« z rednim branjem Biblije in razmišljanjem o tem. Družimo se s tistimi, ki imajo ‚enako dragoceno vero‘ in lahko na nas koristno »pritiskajo« ter nas krepijo, da se upiramo pokvarjenim vplivom. Enako želimo pomagati tudi drugim, ‚da živijo dostojno dobri vesti‘. (Rim. 1:21, 28; Fil. 1:27; 2. Petr. 1:1)
Medtem ko je svet glede moralnih meril zmeden, so kristjani šolani, da ločijo med pravilnim in nepravilnim. Poslušajo tale dober nasvet: »Sicer pa, bratje, kar je resnično, kar čestito, kar pravično, kar čisto, kar ljubeznivo, kar sloveče, če je kaka čednost in če kaka hvala, to premišljajte.« Če boš to redno delal, ‚bo s teboj Bog miru‘. (Fil. 4:8, 9)