Veselite se — večno
1. a) Kaj je »mesto« iz lista Hebrejcem 11:10? b) Do kdaj mora »velika množica« čakati na »izpolnitev obljube«?
ZARES smo lahko zelo veseli, ker maziljeni Kralj Jezus Kristus vlada v nebeškem »Jeruzalemu«. To je mesto, ki ‚pripada nebesom‘ in je omenjeno v listu Hebrejcem 11. poglavje, po katerem so »hrepeneli« Abraham, Izak in Jakob. ‚Javno so priznavali, da so tujci in priseljenci na zemlji‘, v Kanaanu, ker so iskreno težili za »mestom, stoječim na trdnih temeljih, katerega zidar in stvarnik je Bog«. Ampak na »izpolnitev obljube« morajo počakati tako kot »velika množica« ljudi, ki tudi upajo v večno življenje na Zemlji, vse dokler ne bodo maziljeni kristjani prejeli dediščine v nebeškem Kraljestvu. (Hebrejcem 11:8—16, 39, 40; Razodetje 7:9)
‚Nebeški Jeruzalem‘
2. a) Kako se v Hebrejcem 12:1, 2 poudarja upanje mesijanskega Kraljestva? (Psalm 110:1, 2) b) Kako je bil naznačen prihod Kraljestva na gori Sinaj?
2 V pismu Hebrejcem, v 12. poglavju, se maziljene kristjane spodbuja, naj bi se zgledovali po teh zvestih pričah starega časa in ‚pozorno gledali na glavnega posrednika in dopolnitelja naše vere, Jezusa‘. Jezus je, ker je vztrajal, »sedel na desnico Božjega prestola«, in čakal, dokler se niso končali »določeni časi narodov«. (Hebrejcem 12:1, 2) Zatem, ko je poudaril, da ti kristjani upajo na Kraljestvo, je Pavel opisal strah zbujajoče Jehovino veličastvo na gori Sinaj, ko je bila Izraelu dana Zaveza zakona. Tedaj je Jehova rekel Izraelcem: »Če boste resno poslušali glas moj in držali zavezo mojo, ... (mi) boste kraljestvo duhovnikov in svet narod.« (2. Mojzesova 19:5, 6)
3. Kako so se duhovni Izraelci »približali« nečemu, kar vliva še večje spoštovanje?
3 Toda duhovni Izraelci — današnji maziljeni kristjani — so v »novi zavezi«. (Hebrejcem 8:8—11) Sedaj so se »približali« nečemu, kar bi moralo vlivati še večje spoštovanje. Kaj je to? Pavel odgovarja v Hebrejcem 12:22: »Približali ste se marveč gori Sionu in mestu živega Boga, nebeškemu Jeruzalemu.« (EI) To »bližanje« se je začelo, ko so se v dneh Pavla dediči Kraljestva začeli ‚vgrajevati v duhovno hišo‘ na temelju, Jezusu Kristusu, ki je bil položen na Sionu. (1. Petrov 2:4—9) Drugi maziljeni kristjani pa se še naprej ‚bližajo‘ nebeškemu Jeruzalemu, dokler ne bodo vsi 144 000 zbrani pri Jagnjetu, na nebeški gori Sionu. (Razodetje 14:1—5)
4. Katerim posebnostim ali značilnostim v zvezi z mesijanskim Kraljestvom so se »približali« maziljeni kristjani?
4 Pavel je v Hebrejcih 12:22—24 opisal tudi druge značilnosti »približevanja« kristjanov, ki so povezane z Mesijevim Kraljestvom in njegovim namenom. On govori o prisotnosti »miriad angelov«, za katere je v Danielu 7:9—14 in Matevžu 25:31 rečeno, da bodo na razpolago, ko bo »Sin človekov« prevzel Kraljestvo. Pavel je opozoril tudi na »skupščino prvorojenih«, ki bodo podedovali Kraljestvo. Rekel je, da je Bog »Sodnik vseh«, ki proglaša te »prvorojene sinove« za pravične, da bi bili lahko sprejeti v novo zavezo, ki jo je Jezus priskrbel s svojo dragoceno krvjo. (Hebrejcem 9:13—15; Rimljanom 5:1, 9) Pavel je omenil tudi ‚duhovno življenje teh pravičnih‘ dedičev Kraljestva, ki živijo sedaj »novo življenje«. (Rimljanom 6:4; 8:16)
5. a) Kako se iz Hebrejcem 12:28, 29 vidi, da je »nebeški Jeruzalem« Kraljestvo Mesije? b) Kako se v Hebrejcem 13:14 pokazuje, da je to »mesto« še v prihodnosti?
5 Da »nebeški Jeruzalem« iz pisma Hebrejcem 12:22 pomeni Mesijevo Kraljestvo, ki so se mu maziljeni kristjani približali, se jasno vidi še iz 28. in 29. vrste, kjer Pavel te kristjane spodbuja: »Ker prejemamo kraljestvo nepotresljivo, (neomajno, EI), imejmo milost (nezasluženo dobroto, NS), po kateri služimo po volji Bogu, s svetim strahom in grozo (strahospoštovanjem, NS), kajti tudi ‚naš Bog je ogenj, ki uničuje‘.« Vse do konca svojega pisma Pavel opominja kristjane, naj se goreče »bližajo« nebeškemu Jeruzalemu ali Kraljestvu Mesije. V zadnjem poglavju tega pisma, namreč v pismu Hebrejcem 13:14, beremo: »Nimamo namreč tu mesta stalnega, temveč (resno, NS) iščemo prihodnjega.« To Kraljestvo je prišlo pomembnega 1914. leta! Zato naj bi sedaj ostanek maziljencev na Zemlji resno ‚iskal najprej Kraljestvo‘ in stalno prinašal Jehovi »hvalno daritev, to je sad ustnic, ki javno oznanjajo njegovo ime«! (Matevž 6:33; Hebrejcem 13:15, NS)
»Novi Jeruzalem«
6. a) Kaj je »novi Jeruzalem«, opisan v Razodetju? b) Zakaj naj bi se »velika množica« zelo zanimala za ta »Jeruzalem«?
6 Kaj pa je potem »novi Jeruzalem«, ki je prvič omenjen v Razodetju 3:12? Tam piše, kaj je oslavljeni Jezus rekel za tistega, ‚ki zmaga‘ in sicer, da ga bo »napravil za steber v svetišču svojega Boga ... in bo zapisal nanj ime svojega Boga in ime mesta svojega Boga, novega Jeruzalema, ki prihaja z neba od (njegovega) Boga«. V Razodetju 21:1, 2 in 10. vrsti določa Janez položaj teh zmagovalcev v »novih nebesih« in opisuje to sestavljeno skupino kot »Sveto mesto, novi Jeruzalem, kako prihaja od Boga iz nebes, napravljeno kakor nevesta, ozaljšana za svojega ženina«, Jezusa. Ta novi Jeruzalem je Božje sredstvo, po katerem Bog daje, da k poslušnim ljudem teče »voda življenja«, ki jih ozdravlja in potem napredujejo k popolnosti življenja tukaj na Zemlji. Tako bo Bog, ki je priskrbel to čudovito sredstvo, dobesedno »obrisal solze z njih oči; in smrti ne bo več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več«. Kako se zaradi tega »velika množica« sopotnikov ostanka »neveste« veseli! (Razodetje 22:1, 2; 21:4)
7. V čem se razlikuje »novi Jeruzalem« od »nebeškega Jeruzalema«?
7 Vendar je med »novim Jeruzalemom« opisanim v Razodetju in »nebeškim Jeruzalemom« iz lista Hebrejcem majhna razlika. »Novi Jeruzalem« je sestavljen iz 144 000 oseb, ki so zaročene z ženinom, medtem ko je »nebeški Jeruzalem« 144 001 oseba — ta »eden« je Kralj-ženin. V biblijskih knjigah Hebrejcem in Razodetju je torej pokazana tesna skladnost med »nebeškim Jeruzalemom« in »novim Jeruzalemom«.
»Gornji Jeruzalem«
8., 9. a) Kdo ali kaj je »gornji Jeruzalem«? b) Kako opisuje Pavel njegovo žensko vlogo, ko citira Izaijo 54. poglavje?
8 V pismu Galatom 4:26 beremo še o enem »Jeruzalemu«. To je »gornji Jeruzalem«. Kdo je to? Apostol Pavel nam pove: »Jeruzalem pa, ki je gori (gornji Jeruzalem), je svoboden in taka je naša mati.« (EI) (Primerjaj Izaiji 54:13.)
9 Ta »gornji Jeruzalem« je ženi podobna Jehovina organizacija v nebesih. Sestavljajo ga vojske zvestih angelov, sem spada tudi sedaj že oslavljeni nadangel, Jezus Kristus. (Razodetje 12:7) Vsi ti služijo vrhovnemu Gospodu kot »žena«. Glede te žene piše apostol Pavel: »Kajti pisano je (v Izaiji 54:1): ‚Razveseli se, nerodovitna, ki ne porajaš; zaukaj in kliči, ki nisi v porodnih bolečinah; zakaj mnogo več je otrok te, ki je osamljena, nego one, ki ima moža‘.« (Galatom 4:27)
10. Kako to, da je »gornji Jeruzalem« radostno »vzklikal«?
10 Ker se spolnjuje ta prerokba, je Jehovina »žena«, njegova velika nebeška organizacija duhovnih stvarjenj, gotovo vzklikala od radosti, ko je videla, kako se je rodil Jezus Kristus kot glavno »Seme«, ko se je krstil leta 29 n.št. Še bolj pa se je veselila, ko je Jezus, ki je ostal do smrti zvest, bil leta 33 n.št. obujen iz mrtvih, in povišan na Božjo desnico. In kakšno veselje je bilo, ko je videla, kako se to »seme« množi, ker so tudi učenci Jezusa Kristusa postali njeni duhovni otroci! Vse to je bila spolnitev Božje obljube, ki jo je Abrahamu dal Bog in sicer, da bo ‚pomnožil njegovo seme‘ v blagoslov vsem narodom na Zemlji. (1. Mojzesova 22:15—18; Galatom 3:29)
11. Zakaj je »gornji Jeruzalem« vesel danes?
11 Tudi 1914. leta so se veselila nebesa, ker so videla, da je Božja »žena« rodila »sina, moža«, Kristusovo Kraljestvo. Ko je Kristus—Kralj (imenovan tudi Mihael, kar pomeni »Kdo je kakor Bog?«) odgovoril na satanov izziv in izgnal satana in njegove angele iz nebeškega področja, so angelske vojske nedvomno z velikim veseljem odgovorile na »močan glas«, ki je izjavil: »Zatorej se radujte, nebesa in vi, ki prebivate v njih!« (EI) Veselili so se tudi od 1919. leta sém, ko so videli, kako so se ostali ‚sinovi‘ »gornjega Jeruzalema«, ki so še na zemlji, popolnoma ločili od babilonske religije. (Razodetje 12:1—12; 18:4, 5) Sedaj pa, ko so se ti odkupljeni že skoraj približali »nebeškemu Jeruzalemu«, kraljestvu Misije, je množica zvestih angelov »gornjega Jeruzalema« še posebej vesela. (Izaija 62:11; Razodetje 19:7)
‚Nova nebesa in nova zemlja‘
12. a) Na kateri »Jeruzalem« se nanašajo besede Izaije 65:17, 18? b) Kakšno zvezo ima »novi Jeruzalem« z »novimi nebesi«, in kakšno službo izvršuje?
12 »Gornji Jeruzalem«, Božja, ženi podobna organizacija, se veseli vsega, kar dela njen Najvišji Gospod, Jehova. Preglejmo sedaj Izaijo 65:17—19. Tukaj prerokba pove, da Jehova ustvarja nekaj novega. Zato je ta »Jeruzalem« »novi Jeruzalem«, ki je sedaj rojen kot »hči sionska«, zaročen pa z ženinom-Kraljem, Jezusom Kristusom. (Izaija 62:11) Jehova je o tej »nevesti« rekel: »Zakaj, glejte, jaz preustvarjam Jeruzalem v radost in ljudstvo njegovo v veselje.« Kako zelo je vesela ta nebeška »nevesta«, ker je število njenih članov 144 000 že skoraj dopolnjeno, in ker vidi, da Bog ustvarja tudi ‚novo zemljo‘ — združeno teokratično družbo. (Razodetje 21:1—5)
13., 14. a) Zakaj še vedno velja poziv k »radosti«? b) Kakšno veličastno sliko pokazuje Razodetje 21:9—27? c) Kakšen razlog imamo, da se glede »novega Jeruzalema« lahko veselimo?
13 Vsem, ki sestavljajo Božji narod, je namenjen naslednji poziv: »Veselite in radujte se vekomaj tega, kar jaz ustvarjam.« Vse razloge imamo, da se veselimo! Jehova bo namreč kmalu opravičil svoje vzvišeno ime, ker bo uničil vse nasprotnike. (Psalm 83:17, 18) Takrat bodo zares vladala »nova nebesa«! In kako veličastno je v Razodetju 21:9—27 opisano ‚sveto mesto, Jeruzalem (‚nevesta‘ Jagnjetova-Jezusa), ki je prišlo iz nebes od Boga in ima Božjo veličastnost‘! Če rečemo simbolično, se blešči ta novi Jeruzalem v sijaju vsakršnih dragocenih kamnov in je osvetljen s slavo samega Boga. V takšnem stanju čudovito izvršuje svojo funkcijo, namreč, da deli »narodom« »vodo življenja«, ki izvira »od prestola Božjega in Jagnjetovega«. (Razodetje 22:1, 2, 17)
14 Zato je razumljivo, da pravi Jehova v zvezi z ‚nevesto, Jagnjetovo ženo‘, združeno s Kristusom, njenim ženinom v vladajoča »nova nebesa«: »Zakaj, glejte, jaz preustvarjam Jeruzalem v radost in ljudstvo njegovo v veselje.« (Izaija 65:18) Kako pa se tiče ta radost »nove zemlje«?
»Nova zemlja« se veseli
15. Kako so bili postavljeni temelji »nove zemlje«?
15 Jehova ni poskrbel za »veselje« samo v nebesih, temveč tudi na Zemlji. Poskrbel je za temelje »nove zemlje«, skupnost bogaboječih ljudi, ki se bodo množili, vse dokler ob določenem času ne bo vsa zemlja polna, v slavo Jehove. (Izaija 11:9) Leta 1919 je Jehovin ženi podoben »gornji Jeruzalem« ‚rodil‘ »deželo« — v najboljšem stanju — v katero je vpeljal ostanek duhovnih Izraelcev na Zemlji. (Izaija 66:8, 10, 22) Ta »dežela« se je izkazala kot duhovni raj, v katerega je zbran Jehovin narod kot jedro »nove zemlje«. Ni jim bilo treba čakati, da bi šele po končni stiski vstopili v ta duhovni raj. On je že danes stvarnost!
16. Kako veličastna je izpolnitev prerokbe iz Izaije 62:1, 6, 7?
16 Ko je bil Jehovin narod pripeljan v to rodovitno »deželo«, se je spolnila velika prerokba iz Izaije, 62. poglavje, ki govori o Sionu, »gornjem Jeruzalemu«. ‚Njegova pravičnost je kakor svit‘, in sije vsem narodom po njegovem ljudstvu, ki ga Izaija opisuje z besedami: »Na tvoje zidove, Jeruzalem, sem postavil čuvaje. Ne podnevi ne ponoči, nikdar naj ne molčijo! Vi, ki na vse spominjate Jehovo, ne privoščite si miru! ... dokler ne vzpostavi Jeruzalema in dokler ga ne napravi za slavo na zemlji!« Jehovina nebeška organizacija je v resnici postala takšna »hvala (ali slava) na Zemlji«, ker Jehovine priče oznanjujejo po vsej Zemlji. V glavnem ga sedaj oslavljajo tovariši maziljenega »stražarja« — ta »velika množica iz vseh narodov«, ki je pred prestolom Božjim in ‚slavi Boga dan in noč‘. (Izaija 62:1, 2, 6, 7; Razodetje 7:9, 14, 15)
17. a) Zakaj je služba »dan in noč« postala značilnost Jehovinih prič? b) Kakšen poseben razlog za veselje smo imeli v 1982. letu? c) Kdaj posebej smo še prežeti z veseljem in zakaj je to pravilno?
17 Ta stalna služba ‚stražarja‘ in velike množice njegovih tovarišev, naglo napreduje! Takšna služba iz celega srca je bila vedno glavno delo zvestih potujočih nadzornikov in njihovih žena, misionarjev, splošnih in posebnih pionirjev in betelskih delavcev. V zadnjem času so tisoči gorečih prič, mladih in starejših, porabili za sodelovanje v pomožni pionirski službi po mesec dni ali več, in dnevno najmanj dve uri oznanjevali po hišah in drugače. V 1982. letu je v tej službi po vsem svetu sodelovalo najvišje število vseh časov — skupaj 305 778 pionirjev, ki so veselo poročali o svojem delu. Pomagalo pa jim je več kot 2 000 000 drugih zvestih prič za Kraljestvo. Zares, Jehova je ustvaril ‚Jeruzalem kot vzrok radosti in njegovo ljudstvo v veselje‘ — veselje, ki nas še posebej prevzame vsako leto, ko praznujemo Spominsko svečanost, ki nam jo je zapovedal Gospod Jezus. (1. Korinčanom 11:23—26)
»Ne bo se več ... slišal glas joka«
18. Katera obljuba se je izpolnila na »veliki množici«, kljub stiskam in kako?
18 Čeprav bo »velika množica« predanih oboževalcev še stiskana in preganjana, dokler bo satanu dovoljeno povzročati trpljenje na zemlji, pa ne občutijo več »vročine« Božje nemilosti. Ker prosijo Boga za ‚dobro vest‘ in se tudi trudijo zanjo, krščeni oznanjevalci dobre vesti o Kraljestvu z veseljem služijo, medtem ko jih Jagnje, Jezus Kristus, vodi k »studencem voda življenja«. V duhovnem raju se je na njih že spolnila obljuba: »In Bog obriše vsako solzo z njih oči.« (1. Petrov 3:21; Razodetje 7:16, 17)
19. a) Zakaj se v »Jeruzalemu« ne sliši več »joka«? b) Kaj pokazuje Izaija 65:21—25, kar je soglasno s pomenom imena »Jeruzalem«?
19 Ta zadnji biblijski stavek je soglasen z Jehovino izjavo iz Izaije 65:19: »Radoval se bom nad Jeruzalemom, se veselil nad svojim ljudstvom. Ne bo se več v njem slišal glas joka.« (EI) Ostanek, ki je še na zemlji in ki bo šele obujen v »novi Jeruzalem«, je doživel to radost in sedaj Jehova podobno blagoslavlja »veliko množico« drugih ovc«. (Janez 10:16) Kako čudovito opisujejo naslednje besede iz Izaije 65:21—25 rajsko stanje Božjega »naroda«, ki se je zbral kot jedro »nove zemlje«! Tu je torej »temelj dvojnega miru« — mir sedaj med Jehovinimi oboževalci, in mir, ki se bo razširil v pravi raj, ko se bo Božja volja godila po vsej Zemlji. (Razodetje 21:3—5; Matevž 6:10)
20. Kaj bi se morali vprašati?
20 Ali želiš večno slaviti Jehovo na rajski Zemlji za čudovita dela, ki jih pripravlja po »gornjem Jeruzalemu«, njegovi predani, ženi podobni organizaciji? Ali želiš videti, kako bo »nebeški Jeruzalem« s Kristusom, svojim Kraljem, večjim Davidom, premagal vsakovrstno krivičnost? Hočeš videti, kako nevesti podoben »novi Jeruzalem«, vpliva na zemljo od Boga in Kristusa iz nebes, da bi obrisal vse solze človeštva?
21. Kako lahko pokažemo, da cenimo vse, kar ponazarja zvesti Jeruzalem?
21 Če to želiš, tedaj zvesto sodeluj v »sveti službi« in podpiraj vse, kar je ponazorjeno z zvestim Jeruzalemom starega časa, s tem mestom »velikega Kralja«, vrhovnega Gospoda Jehove. (Razodetje 7:15) Tako se lahko pridružiš radostni melodiji templja iz Psalma 87:3 ter glasno poješ: »Veličastne reči se govore o tebi, o mesto pravega Boga.« (NS)
Kaj sedaj, ko si preučil članek, razumeš pod izrazi:
◻ »nebeški Jeruzalem« — Hebrejcem 12:22,
◻ »novi Jeruzalem« — Razodetje 21:2,
◻ »gornji Jeruzalem« — Galatom 4:26,
◻ »nova nebesa in nova zemlja« — Izaija 65:17, 18.
[Slika na strani 26]
Novi Jeruzalem — razlog za veselje