Živeti po Božji volji — danes in v večnost
»Tudi vi ... ostali čas (vašega) življenja ne živite več za človeške strasti, temveč po Božji volji.« (1 PETROV 4:1, 2, NS)
1., 2. a) Kaj mnogi menijo o podrejanju volji drugih? b) Kako reagirajo nekateri v krščanski skupščini? c) Kakšna vprašanja se zato pojavljajo?
KAJ praviš na to, da bi naj tvoje življenje uravnaval Bog? Danes mnogi odbijajo že samo misel, da bi se podredili volji koga drugega. Celo v takoimenovanih utrjenih družbah se danes veča upor oblastem. Nemiri, protesti, neredi in nasilje so na dnevnem redu. Uglajenost civilizacije se pod obremenitvami izkaže prozorna in lomljiva. (2 Timoteju 3:1—3)
2 Nasprotno temu pa Jehovine priče s svojo zvestobo, na primer v svoji službi od hiše do hiše, pokazujejo, da živijo po Božji volji. Toda včasih se celo v krščanski skupščini pri nekaterih pokaže duh neodvisnosti. Morda jih jezi poučevanje starešin. Nekateri ne spoštujejo razreda »zvestega in modrega hlapca« in njegovega Vodilnega telesa. (Matej 24:45—47; Apostolska dela 15:2, 23) Zato se pojavljajo naslednja vprašanja: Zakaj bi se moral podrediti Božji volji? Zakaj naj bi moje življenje uravnaval Bog?
Kristusov zgled nesebičnosti
3. Kaj je svetoval Peter glede našega mišljenja?
3 Peter, ki je skupaj z Jezusom marsikaj doživel, je verjel, da obstaja zelo dober razlog za to, da živimo po Božji namesto po svoji volji. Rekel je: »Ker je torej Kristus trpel v mesu, oborožite se tudi vi z istim mišljenjem, ker kdor je trpel v mesu, je pri koncu z grehom; da ne živite več človeškim slam, ampak volji Božji ostali čas v mesu.« (1 Petrov 4:1, 2)
4. Kako je Jezus pokazal svojo podložnost Očetu?
4 Zakaj je Jezus telesno trpel? Ker je glede vesoljne suverenosti ali vladarstva podpiral svojega Očeta. Dokazal je, da je Bog pošten, resnicoljuben, satan pa lažnivec. To je dokazal tako, da se je dal v svojem zemeljskem življenju voditi Bogu, čeprav je to vodilo v mučeniško smrt. (2 Korinčanom 5:14, 15)
5. Kakšen izziv pomeni za nas Kristusov zgled?
5 Vendar je ta njegova smrt bila izraz Božje ljubezni preko Kristusa. (1 Janezov 4:10) Zakaj? Zato ker ima lahko vse človeštvo od tega korist. (Rimljanom 5:8; 6:23) Toda koliko se jih želi okoristiti tega? Koliko ljudi je pripravljenih posnemati Kristusa in zatajiti svoje želje, da bi se podložili Božji volji? (Hebrejcem 13:15, 17)
Koristi — sedaj in v prihodnje
6., 7. Kakšne so koristi podložitve Jehovini volji?
6 Zato še tudi danes velja vabilo, ki ga je izrekel Jehova pred 2700 leti Izraelcem: »Jaz sem Jehova, tvoj Bog, ki te učim, da storiš, kar ti koristi, ki te vodim po potu, po katerem naj hodiš. O, da bi bil pazil na moje zapovedi! Tedaj bi bil tvoj mir kakor reka in tvoja pravičnost kakor morski valovi!« (Izaija 48:17, 18, EI; primerjaj 1 Mojzesova 22:18.)
7 Jehova nas poučuje, da bi lahko živeli po njegovi volji, kar bi nam le koristilo, živeli bi v miru in pravičnosti že tukaj in sedaj. Razen tega pa to vključuje bodoči blagoslov, večno življenje, saj je Jezus obljubil: »Volja mojega Očeta je namreč, da ima vsak, kdor vidi Sina in veruje vanj, večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan.« (Janez 6:40, JP)
8. V katerem pogledu je Jezusova obljuba, da bo obudil mrtve, tolažilna?
8 Te besede so danes velika tolažba za zveste kristjane, ki so že precej v letih. Sedanji sestav stvari je sedaj v svojem 72. letu, računano od odločilnega leta 1914. Satanov svet obstaja že dlje kot so mnogi pričakovali. Dejansko so nekateri zvesti kristjani, ki so pričakovali, da bodo še za časa svojega življenja videli Harmagedon in začetek novega sestava stvari, že umrli. Kljub temu niso zaman živeli po Božji volji. Jezus jih bo, zvest svoji besedi, obudil in jim dal možnost večnega življenja. (Janez 5:28, 29; 1 Korinčanom 15:28)
Kristusovo mišljenje
9., 10. a) S čim se moramo oborožiti? (Filipljanom 2:5—8) b) Kaj je posebnega na grški besedi, ki je v 1 Petrovem 4:1 prevedena z »mišljenjem«?
9 Kaj nam lahko pomaga, da se lažje podredimo Božji volji? Po Petrovem nasvetu, ki je citiran v 3. odstavku, se moramo oborožiti z »istim mišljenjem«, Jezusovim mišljenjem. (1 Petrov 4:1)
10 Peter je tukaj uporabil grško besedo, ki jo v Grških spisih najdemo samo dvakrat — en’noi.a. Čeprav jo nekateri prevajalci prevajajo z »mišljenjem«, pa to ni običajna grška beseda za »misel«, ta je namreč nous. Peter je torej po navdihnjenju mislil na nekaj določenega, ko je izbral to manj uporabljeno besedo. Grecist W. E. Vine je rekel, da en’noi.a »pomeni namen, namera, načrt«. J. H. Thayer v Grško-angleškem Leksikonu definira njen pomen z »način mišljenja in čutenja«.
11. Kaj se lahko v zvezi z našim življenjem naučimo iz Jezusovega zgleda?
11 Jezusovo požrtvovalno ravnanje je jasno pokazovalo njegove namere ali načrt. Njegovo življenje ni bilo plitko, ni iskal samo zabave. Vedel je, da se ni odrekel svojega prejšnjega življenja v nebesih zato, da bi na Zemlji pač nekaj let preživel v sebičnem zadovoljstvu. (Glej nasprotje tega v 1 Mojzesovi 6:1, 2, 4 in Judi 6.) Zato je rekel: »Nisem prišel iz nebes, da bi spolnjeval svojo voljo, marveč voljo tistega, ki me je poslal.« (Janez 6:38, JP) Jezus je bil iskreno predan Očetovi stvari in je to vedno postavljal pred lastno voljo, da, celo do sramotilne smrti. (Luka 22:42)
12., 13. a) Kako je Jezus pri Jakobovem studencu razodel svoje mišljenje? b) Kaj je mislil Jezus, ko je rekel: »Imam jed, da jo jem, za katero vi ne veste«?
12 Tudi ko je bil Jezus utrujen in lačen, je nedvoumno pokazoval, kaj misli o volji svojega Očeta. Ko je nekoč hotel počiti ob Jakobovem studencu, medtem ko so njegovi učenci odšli po hrano, je namesto da bi res počival, spolnjeval Božjo voljo. Tedaj je storil nekaj, kar je Judom bilo nenavadno. Pogovarjal se je s Samarijanko. Pomagal ji je spoznati pravega Boga. Zato je »iz tega mesta mnogo Samarijanov sprejelo vero vanj zavoljo besede (te) žene«. (Janez 4:6—26, 39—42)
13 Ko so se njegovi učenci vrnili, so mu nudili, naj kaj poje. Kaj jim je odgovoril? »Jaz imam jed, da jo jem, za katero vi ne veste.« Njegov odgovor jih je presenetil: »Moja jed je, da izpolnjujem voljo tega, ki me je poslal, in dopolnim delo njegovo.« Prepričani smo lahko, da se je Jezus rad podredil volji svojega Očeta. Zanj je bilo to kot jed in je užival v tem, kakor pri dobri jedi. Če želimo osmišljeno življenje, potem tu ni boljše poti, kot slediti zgledu Jezusa Kristusa. (Janez 4:31—38)
Učinki Kristusovega mišljenja
14. Kako bi lahko pridobili Kristusovo mišljenje? Ponazori.
14 Kako bi moralo na nas vplivati to, da imamo Kristusovo mišljenje? Če se naučimo razmišljati tako, kakor je razmišljal Kristus, bomo imeli notranjo moč in bomo ravnali kot bi Kristus v podobnih okoliščinah. (Luka 22:42; Efežanom 4:23, 24) Ta moč ni rezultat strahu pred kaznijo kot so na primer disciplinski ukrepi starešin v skupščini, temveč moč dobimo, ker globoko cenimo Jehovine zakone in temeljna načela. To bi lahko primerjali s situacijo, ko oseba upošteva prometne predpise samo tedaj, če vidi miličnika — torej se podredi samo, kadar je na to prisiljena od zunaj. Toda kdor ceni svoje življenje, ljubi svojega bližnjega in ve, kako koristni so prometni predpisi, upošteva jih zato, ker spoštuje zakon. Na to je spodbujen od znotraj. (Psalm 51:10)
15. a) Kaj dokazuje, da je Jezusovo mišljenje spodbujala notranja moč? (Efežanom 4:23) b) Kateri primeri krščanske čistosti kažejo pri sodobnih kristjanih Kristusovo mišljenje?
15 Jezus je imel takšno notranjo ‚moč, ki je spodbujala njegovo mišljenje‘. Zato je izpolnjeval voljo svojega Očeta, celo do smrti. Trpel je in se preganjalcem ni pritoževal ali jih zmerjal. (1 Petrov 2:21—24) Mi kristjani se lahko od časa do časa znajdemo v podobnih nadlogah. Oblast, ki nasprotuje oznanjevanju, nas poskuša v tem preprečiti ali pa prepove sestajanje, kot je bilo v Španiji v času Franca in v raznih drugih evropskih deželah med nacistično okupacijo. Z nekaterimi brati in sestrami so grdo ravnali, da bi jih prisilili, naj izdajo odgovorne brate v njihovi krajevni skupščini. Kljub preganjanju je večina ostala neomajna. (Glej Letno knjigo Jehovinih prič 1978, str. 171, 172, 182, 183; Letno knjigo Jehovinih prič 1986 str. 136 do 159, angl., nem.)
16. Kje vse, na primer, smo danes lahko preskušani? Kako se lahko upremo?
16 Mogoče bomo kdaj v stiski zaradi krščanske nevtralnosti ali transfuzije krvi. (Apostolska dela 5:29; 15:28, 29) Tedaj bomo pokazali, ali živimo po Božji volji ali po volji ljudi? Ali pa se pojavi skušnjava glede naših telesnih želja in slabe družbe. Morda imamo v šoli ali na delovnem mestu priložnost za kajenje ali jemanje mamil in za to ne bi nihče iz skupščine vedel. Kako je s skušnjavo igranja na srečo? Smo v skušnjavi glede nečistovanja ali prešuštva? Ozračje na posvetnem delovnem mestu je često prežeto z napačnim mišljenjem in ravnanjem in nas na to napeljuje — razen, če smo enako kakor Kristus odločeni, da delamo po Božji volji. Kaj boš storil? Imaš dovolj moči, ki bo spodbujala tvoj razum, da v takih okoliščinah posnemaš Kristusovo ravnanje? (Efežanom 4:17—20; 1 Janezov 2:15, 16)
17., 18. a) Kaj važnega je poudaril Peter glede takšnih, ki grešijo? b) Kaj je potrebno, da bi se lahko upirali grehu?
17 Peter je nadalje poudaril nujnost izvajanja Božje volje, ko je svetoval: »Saj ste v preteklosti dovolj dolgo stregli mišljenju poganov, ko ste živeli v razuzdanosti, v strasteh, v pijančevanju, v veseljačenju, v popivanju in nezaslišanem malikovanju. Prav zato se tudi čudijo in vas sramotijo, ker ne drvite v isti pogubni vrtinec. Toda tudi ti bodo še dajali odgovor pred tistim, ki je že na tem, da sodi žive in mrtve.« (1 Petrov 4:3—5, JP)
18 Tukaj je Peter strogo poudaril — kdor prezira Božjo voljo, bo moral za to polagati račun. (Primerjaj Rimljanom 14:12 in Hebrejcem 13:17.) Pavel je v pismu Kološanom podobno sklepal: »Zatorej omrtvite v sebi to, kar teži k zemlji, nečistost, nesramnost, strastnost, hudobno poželenje in slo po čim večjem imetju, ki je toliko kot malikovanje. Vse to kliče Božjo jezo.« Vsi, ki počenjajo take reči, gotovo ne živijo po Božji volji, temveč predvsem zadovoljujejo svoje lakomne zahteve. Vendar se lahko ljudje izognejo takšnega moralnega propada, saj je Pavel rekel: »In v teh ste tudi vi nekdaj živeli, ko ste bili med njimi.« (Kološanom 3:5—7, JP; Efežanom 4:18; glej tudi 1 Korinčanom 6:9—11.)
Dojeti, kaj je Božja volja
19. Kako danes mnogi pokažejo, da živijo po Božji volji? (Rimljanom 12:1, 2)
19 V teh zadnjih letih dvajsetega stoletja več kot tri milijone ljudi ve, kaj je za njih Božja volja. Zato goreče oznanjujejo dobro vest o Božji kraljevski vladavini. (Apostolska dela 8:12; Marko 13:10) V nasprotju z večino ne živijo samo zase. Vedo, da bo Bog kmalu odstranil današnji pokvarjeni sestav stvari, in se žrtvujejo, da bi drugim pomagali do enakega spoznanja. Apostol Pavel je svetoval: »Skrbno torej pazite, kako se vedete, ne kot nespametni, ampak kot pametni. Dobro izrabljajte čas, zakaj dnevi so hudi. Zato ne bodite nerazsodni, ampak spoznajte, kaj je Jehovina volja.« (Efežanom 5:15—17, JP)
20., 21. a) Kako bi morali gledati na dar življenja? (Jakob 4:13—17) b) Kako se lahko obvarujemo, da nas ne oblikuje svet?
20 Življenje je kakor kozarec hladne, sveže vode. V prvih desetletjih svojega življenja ga človek »pije« z dolgimi, hlastnimi požirki — dokler se ne prične spraševati, koliko let mu je še ostalo v »kozarcu«. To pa je problem, ki bega prav vsakogar. Kako važno je torej živeti z občutkom odgovornosti do Boga in do bližnjega! In kako važno je upoštevati Božjo voljo in ne svoje sebične volje! (Matej 7:21, 24, 26)
21 Ker živimo v svetu, ki mu vlada satanov duh, ni vedno lahko spolnjevati Božje volje. (Razodetje 12:9) Stalno smo pod pritiskom, poskuša se nas oblikovati po volji in mišljenju sveta. Modne norosti in strasti lahko vplivajo celo na nekatere v skupščini tako, da začenjajo biti podobni kakšni slavni osebi iz sveta zabave. Kako primeren je zato Pavlov nasvet: »In nikar se ne prilagajajte miselnosti tega sveta, ampak se tako preobrazujte, da boste prenavljali svojega duha. Tako boste razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno.« (Rimljanom 12:2, JP)
22. a) Kakšna je Božja volja v našem času? b) Kako lahko pokažemo, da živimo po Božji volji? c) Kakšen blagoslov čaka tiste, ki živijo po Božji volji?
22 Bog pa hoče, da se »ta dobra vest o Kraljestvu« oznanja po vsem svetu, preden pride konec na sedanji svetovni sestav. (Matej 24:14; Razodetje 14:6, 7) To je še en razlog več, da se odzoveš vabilu in postaneš polnočasni oznanjevalec, če ti to dovoljujejo tvoje okoliščine. To je tudi razlog, da se starešine in pomočniki preselijo v skupščine, kjer potrebujejo njihovo pomoč. Za vsako Pričo pa je to neustavljiv razlog, da je iskrena pristna krščanska priča — ne le navidezna, da dejansko živi po Božji volji, sedaj in večno. Prepričan si lahko, da boš, če boš tako ravnal, ‚gradil varno in dragoceno osnovo za prihodnost, da bi lahko dosegli pravo življenje‘. (1 Timoteju 6:19)
Kaj bi odgovoril?
◻ Kako je pokazal Jezus, da je živel po Božji volji?
◻ Kakšno korist imajo tisti, ki živijo po Božji volji?
◻ Kakšno je bilo Kristusovo mišljenje glede Božje volje?
◻ Kako bi morala na nas vplivati ‚moč, ki vpliva na naš razum‘?
◻ Kako bi morali gledati na življenje?