Ali si Biblija nasprotuje?

»NI mogoče, da bi Bog lagal,« zatrjuje Biblija. (Hebrejcem 6:18) Kako to, da je potem njegova knjiga polna očitnih neskladnosti in protislovij, pa se kljub temu imenuje Božja beseda? To ni mogoče. ‚Od kod torej protislovja?‘ se sprašujete.

Lahko menimo, da so se v to knjigo, ki so jo skozi stoletja marljivo prepisovali na roke in jo tudi prevajali v splošne jezike, vtihotapile nekatere pisarske razlike. Vendar nobena razlika ni tako velika ali tehtna, da bi povzročila dvom v navdihnjenost in avtoriteto Biblije kot celote. Če se Biblijo skrbno preišče, se vidi, da se navidezna nasprotja dajo rešiti na pošten način. Vse preveč pogosto ljudje, ki trdijo, da si Biblija nasprotuje, niso Svetega pisma sami temeljito preiskali, temveč so samo sprejeli mnenje, ki so jim ga vsilili tisti, ki ne želijo, da bi se Bibliji verjelo ali po njej živelo. »Kdor odgovarja, preden je slišal, pokaže v svojo sramoto, da je neumen,« opozarja Biblija v Pregovorih 18:13, EI.

Včasih kdo ugovarja dejstvu, da biblijski pisci, kot izgleda, niso vedno soglasni glede številk, vrstnega reda dogodkov, formuliranja navedkov, in tako naprej. Vendar razmisli: Če bi očividce nekega dogodka prosil, naj zapišejo, kar so videli, ali bi vsa poročila bila povsem enako zapisana, enako formulirana in bi opisovala enake podrobnosti? Če bi bili vsi zapisi enaki, ali ne bi posumil, da so se pisci med seboj dogovorili? Tako je Bog tudi piscem Biblije dovolil, da so obdržali vsak svoj slog in jezik, poskrbel pa je, da so njegove zamisli in s tem povezana dejstva, točno zapisali.

Navedki iz starejših zapisov se lahko nekoliko razlikujejo od izvirnih stavkov, da bi se zadostilo potrebam in namenu novega pisca, medtem ko je še vedno ohranil osnovni pomen in smisel. Isto lahko rečemo za razvrščanje dogodkov. En pisec se lahko drži točnega časovnega zaporedja, medtem ko lahko drugi pisec razvrsti dogodke glede na to, kako so povezani z zamislimi. Kadar kakšen dogodek ni omenjen, lahko prav tako gre za gledišče pisca in njegovo strnjevanje poročila. Tako Matej govori o dveh slepcih, ki ju je Jezus ozdravil, Marko in Luka pa omenjata samo enega. (Matej 20:29—34; Marko 10:46; Luka 18:35) Matejevo poročilo ni protislovno. Le natančneje je zapisal število, Marko in Luka pa sta se osredinila na enega moža, s katerim se je Jezus pogovarjal.

Prav tako so čas računali po dveh metodah. Judje so uporabljali dva koledarja — sveti koledar in posvetni oziroma poljedelski — vsak se je pričel ob drugem delu leta. Kadar so pisci, ki so opisali isti dogodek, navedli različne mesece in dneve, so verjetno uporabljali različne koledarje. Ker pisci na vzhodu raje uporabljajo cela števila, so dele leta šteli kot cela leta. Zaokrožili so jih po najbližji celi številki. Za ta del poglej, na primer, rodovnik v 5. poglavju 1. Mojzesove knjige.

Skladna »nasprotja«

Toda ali Biblija ne vsebuje besedil, ki govorijo prav nasprotno, ki si nasprotujejo? Preglejmo nekaj takšnih primerov, na katere so opozorjali kritiki Biblije.

V Janezu 3:22 piše, da je Jezus »krščeval«, medtem ko samo malo naprej, v 4. poglavju, drugi vrstici piše, da »Jezus sam ni krščeval«. Iz ostalega besedila je razvidno, da so dejansko krščevali Jezusovi učenci v njegovem imenu in pod njegovim vodstvom. Podobno lahko trdimo, da sta nek poslovnež in njegova tajnica, napisala neko pismo.

Nato je tu še besedilo iz 1. Mojzesove 2: 2, kjer piše, da je Bog počival »od vsega dela svojega«. Jezus pa je, kot je zapisal Janez v 5:17, izjavil nasprotno: »Moj Oče dela doslej«. Toda iz sovisnega besedila je razvidno, da poročilo iz 1. Mojzesove knjige govori zgolj o Božjem snovnem ustvarjanju, medtem ko je Jezus govoril o Božjih delih, povezanih z božanskim vodstvom in skrbjo za človeštvo.

Če primerjamo 2. Mojzesovo 34:7 z Ezekijelom 18:20, bomo tudi našli navidezno nasprotje. V prvem besedilu je rečeno, da Bog »kaznuje krivdo očetov na sinovih in vnukih« (EI), v Ezekijelu pa je zapisano, da »sin ne bo nosil očeta svojega krivice«. Zakaj si ti dve besedili navidezno nasprotujeta? Ker sta iztrgani iz celote. Preiskati je treba bližnje gradivo in ozadje. Tedaj postane očitno, da je Bog, ko je govoril o tem, da ne bodo kaznovani samo očetje, ampak tudi sinovi in vnuki, povedal kaj se bo zgodilo Izraelcem kot narodu, če bodo grešili proti njemu in bodo zato odpeljani v ujetništvo. Ko pa je dejal, da sin ne bo nosil očetove krivice, je govoril o osebni odgovornosti.

Najdemo lahko razlike, kot so v poročilu o Jezusovem rojstvu, zapisanem v Mateju 1:18—25 in Luku 1:26—38. Toda ali gre za nasprotje?

Ali si že kdaj bral dva življenjepisa o neki pomembni osebnosti? Če si, ali si opazil, da sta življenjepisa različna, pa si vseeno ne nasprotujeta? Pogosto je tako zaradi osebnih vtisov pisca ali virov, ki jih je uporabil. Odvisno je tudi od tega, kaj se zdi avtorju pomembno v zvezi z njegovo predstavitvijo. Tako včasih temelji na gledišču, ki ga razvija, drugič pa misli na bralce, katerim namenja svoje delo. Tako so poročila, ki so bila napisana za poganske bralce, drugačna od tistih, ki so namenjena judovskim bralcem, ki so že razumeli in sprejeli določena dejstva.

V Bibliji je samo nekaj odstavkov, ki brez skrbne razčlenitve izgledajo, kot da si nasprotujejo. Toda, ko jih skrbno pregledamo in upoštevamo gledišče pisca in sovisno besedilo, tedaj to niso nasprotja, ampak odlomki, ki enostavno zahtevajo dodatno preiskovanje. Večina ljudi pa se ne potrudi, kajti veliko lažje je reči: »Biblija si nasprotuje.«

Vredna našega zaupanja

Božji sveti duh je biblijskim piscem dovolil precej široko področje pri pisanju njihovih poročil. (Apostolska dela 3:21) Tako so lahko tisto, kar so videli, predstavili barvito in nazorno. Njihove različnosti dejansko potrjujejo njihovo verodostojnost in resnicoljubnost, in ravno zaradi tega se jih ne more obtožiti za prevaro ali dogovarjanje. (2. Petrov 1:16—21) Čeprav se njihov način pisanja razlikuje, pa so vsi pisci pisali z istim ciljem in namenom: Prikazati ljudem, kaj bo Bog Jehova storil, da bi osrečil človeštvo, in kaj morajo ljudje narediti, da bi dosegli Božje priznanje. (Pregovori 2:3—6, 9)

Biblija je knjiga, ki zahteva razmišljanje. Vseskozi je skladna. Ne nasprotuje si. Vseh 66 knjig (1189 poglavij ali 31 173 vrstic po prevodu King James) zasluži naše popolno zaupanje. Da, Bibliji lahko zaupaš!

[Okvir na strani 17]

Če naletiš na biblijska »nasprotja«, ali je možno, da:

◆ se ne zavedaš določenih zgodovinskih dejstev ali starodavnih običajev?

◆ nisi upošteval sovisno besedilo?

◆ skušaš napačne religiozne predstave uskladiti s tem, kar v resnici piše v Bibliji?

◆ uporabljaš netočen ali zastarel biblijski prevod?