Odgovorno rojevanje otrok v tem času konca
»Dobro [naj] vodijo otroke.« 1. TIMOTEJU 3:12, JP
1. Kakšna je naravna želja večine žensk in kako se to pokaže v najbolj zgodnji mladosti?
RADOSTI roditeljstva ni moč zanikati. Materinski nagon je naraven, čeprav je pri nekaterih ženskah močnejši kot pri drugih. V mnogih zahodnih državah se majhni fantki raje igrajo z mehaničnimi igračami, povsod pa majhne deklice raje izberejo punčke, ki jih izdelovalci igrač skušajo narediti kar najbolj verodostojno. Mnoga dekleta komaj čakajo dan, ko bodo lahko ljubkovala, ne punčke, ampak svojega živega, toplega in čebljavega otročička.
Radosti in odgovornosti
2. Kako naj bi starši gledali na novorojenčka in na kaj morajo biti pripravljeni?
2 Toda odgovorno rojevanje otrok zahteva od staršev, da novorojenčka nimajo le za igračo, ampak za stvarjenje, za čigar življenje in bodočnost bodo morali Bogu položiti račun. Ko se rodi otrok, morajo starši biti pripravljeni na veliko odgovornost in se temu tudi prilagoditi. Pred njimi je dvajsetletno hranjenje, oblačenje, bolniška nega in šolanje, končni rezultat pa je nepredvidljiv.
3. Zakaj lahko Pregovore 23:24, 25 uporabimo v primeru mnogih krščanskih staršev?
3 Na srečo je velika večina krščanskih staršev vzgojila otroke tako, da so verni in predani Jehovini služabniki. Nekateri so videli, kako so njihovi otroci odrasli in stopili v polnočasno službo kot pionirji, misijonarji ali člani betelskih družin. Za takšne starše se resnično lahko reče: »Silno se raduje oče pravičnega, in kdor je rodil modrega, se ga veseli. Veseli se naj oče tvoj in mati tvoja, in naj se raduje roditeljica tvoja.« (Pregovori 23:24, 25)
Bolečine staršev
4., 5. a) Kakšne so svetopisemske zahteve za starešine in pomočnike, ki imajo otroke? b) Kako so nekateri otroci svojim očetom »nesreča«?
4 Vendar ni vedno tako, celo ne v primeru starešin, ki imajo otroke. Apostol Pavel je pisal: »Nadzornik torej mora biti brez graje, mož ene žene. ... mož, ki dobro vodi svojo družino in ima otroke, ki so poslušni z vso resnostjo (če pa kdo ne zna voditi svoje družine, kako bo skrbel za Božjo skupščino).« Pavel je dodal: »Pomočniki smejo imeti le eno ženo, biti otrokom in svojim hišam dobri gospodarji.« (1. Timoteju 3:2—5, 12, NS)
5 Seveda krščanski starešine ali pomočniki niso krivi, kadar njihovi otroci, ko so že odrasli, nočejo več služiti Jehovi. Toda odgovorni so za majhne otroke in za starejše otroke, ki še živijo pod njihovo streho. Starešine in pomočniki so izgubili dragocene prednosti službe, ker so zanemarili ali niso uspeli zadovoljiti biblijski zahtevi, da bi bili »svojim otrokom in svojim hišam dobri gospodarji«. Takšnim so njihovi otroci prinesli več gorja kot pa veselja. Često se torej pokaže, kako resničen je tale pregovor: »Neumen sin je nesreča svojemu očetu.« (Pregovori 19:13, EI)
Odgovorno očetovstvo
6. Kaj bi se morali vprašati krščanski soprogi?
6 Vsi krščanski soprogi, bodisi da imajo skupščinske odgovornosti ali ne, bi morali misliti na to, kako bo skrb za otroke vplivala na ženino duhovnost. Če žena ni duhovno močna, kako bo novorojenček, ali več otrok, vplivalo na njeno osebno preučevanje in možnost sodelovanja v službi oznanjevanja?
7. Kaj se je zgodilo nekaterim krščanskim soprogam in kaj je pogosto vzrok za to?
7 Ali se možje vedno zavedajo, da skrb za dojenčka ali majhnega otroka njihove žene pogosto ovira in nimajo polne koristi od skupščinskega študija knjige, sestankov v Kraljevski dvorani in pokrajinskih ter okrožnih kongresov? Takšne razmere lahko trajajo več mesecev in celo več let, kadar žena rojeva otroke enega za drugim. Narava zadeve je takšna, da v tem pogledu večina bremena pade na mater in ne na očeta. Včasih smo lahko opazili, da so nekateri krščanski možje toliko napredovali, da so jim v skupščini bile dodeljene določene prednosti, žene pa so duhovno oslabele. Zakaj je bilo tako? Zato, ker so jim njihovi mali otroci na sestankih pogosto odvračali pozornost od programa in ker tudi doma niso mogle temeljito preučevati in ne dovolj sodelovati v oznanjevanju. Ali lahko rečemo, da je takšen oče res ravnal očetovsko, če je dovolil, da so se stvari tako obrnile?
8. Kako mnogi očetje delijo odgovornost in skrb za otroka in kako to koristi njihovim soprogam?
8 Na srečo ni vedno tako. Mnogi očetje se zelo trudijo, da bi delili breme skrbi za otroke. Poskrbijo, da so njihovi otroci mirni med skupščinskimi sestanki. Če njihov dojenček prične jokati ali pa otrok postane nemiren, ga bodo odpeljali ven in ga ustrezno pokarali ali kaznovali. Zakaj bi morale biti vedno matere tiste, ki bi izgubile del programa naših sestankov? Uvideven soprog tudi doma pomaga svoji ženi, tako pri gospodinjskih opravilih kot skrbi za otroke, ko pa spravita otroke v posteljo, lahko sedeta skupaj in se v miru posvetita duhovnim stvarem.
9. Kaj dokazuje, da otroci niso vedno ovira?
9 Kadar skupščina pravilno organizira stvari, lahko mlade matere z otroki sodelujejo v pomožni pionirski službi. Nekatere so celo splošni pionirji. Otroci torej niso vedno ovira. Mnogi krščanski starši pokazujejo odličnega pionirskega duha.
Brez otrok, vendar srečni
10. Kaj so se odločili nekateri poročeni pari in kako so bili blagoslovljeni?
10 Nekateri mladi pari so se odločili, da bodo ostali brez otrok. Čeprav so žene imele prav tako močan materinski nagon kot ostale ženske, so se po dogovoru s svojim možem odrekle otrok, z namenom, da se posvetijo Jehovini polnočasni službi. Mnogi med njimi so služili kot pionirji ali misijonarji. Sedaj se zadovoljni spominjajo preteklih let. Res je, da nimajo telesnih otrok. Toda ‚dobili‘ so nove učence, ki zvesto častijo Jehovo. Ti ‚pravi sinovi po veri‘ ne bodo nikoli pozabili, kdo jim je prinesel »besedo resnice«. (1. Timoteju 1:2; Efežanom 1:13; primerjaj 1. Korinčanom 4:14, 17; 1. Janezov 2:1)
11. a) Na kakšne načine služijo mnogi zakonski pari in zakaj tega ne obžalujejo? b) Kateri stavek velja za vse zakonske pare, ki so se »zaradi kraljestva« odrekli otrokom?
11 Mnogi drugi zakonski pari so se odrekli radosti roditeljstva, da bi Jehovi polnočasno služili v pokrajinski in okrožni službi ali pa v Betelu. Tudi ti so lahko zadovoljni, ker so svoje življenje porabili za služenje Jehovi in svojim bratom v teh posebnih prednostnih službah. Ničesar ne obžalujejo. Čeprav niso doživeli radosti, ki jo prinese otrok, pa so imeli pomemben delež pri pospeševanju interesov Kraljestva na različnih področjih dejavnosti. Gotovo za vse te zakonske pare, ki so ostali brez otrok »zaradi Božjega kraljestva«, velja to, kar pravi Sveto pismo: »Bog namreč ni tako krivičen, da bi pozabil na vaše delo in ljubezen, kakršno ste skazali njegovemu imenu, ko ste stregli [ali služili] in še strežete svetim.« (Matej 19:12; Hebrejcem 6:10, JP)
Osebna zadeva
12. a) Zakaj je rojevanje otrok edinstvena prednost? b) V katerih razdobjih so ljudje dobili od Boga nalogo, naj rojevajo otroke?
12 Kot smo videli na začetku te razprave, je rojevanje otrok Božje darilo. (Psalm 127: 3) To je edinstvena prednost, ki je Jehovina duhovna stvarjenja nimajo. (Matej 22:30) Bili so časi, ko je rojevanje otrok predstavljalo del naloge, ki jo je Jehova naložil svojim služabnikom na zemlji. To je bilo v primeru Adama in Eve. (1. Mojzesova 1: 28) Prav tako je to veljalo za preživele v potopu. (1. Mojzesova 9:1) Jehova je hotel, da Izraelovi sinovi postanejo številni z rojevanjem otrok. (1. Mojzesova 46:1—3; 2 Mojzesova 1:7, 20; 5. Mojzesova 1:10)
13., 14. a) Kaj lahko danes rečemo glede rojevanja otrok in kakšno kritiziranje ne bi bilo primerno? b) Kaj se svetuje, čeprav je rojevanje otrok danes osebna stvar?
13 Rojevanje otrok danes ni izrecno del naloge, ki jo je Jehova naložil svojemu ljudstvu. Vendar je še vedno prednost, da poročenim parom podari otroke, če jih želijo imeti. Krščanskih parov ne bi smeli kritizirati, bodisi da so se odločili, da bodo imeli otroke, ali pa so ostali brez njih.
14 Zato je v tem času konca rojevanje otrok zasebna stvar in vsak par se mora sam odločiti. Toda, ker je »preostali čas prikrajšan«, bodo poročeni pari naredili prav, če v molitvi skrbno pretehtajo razloge za in proti rojevanju otrok. (1. Korinčanom 7:29) Tisti, ki se odločijo, da bodo imeli otroke, se morajo popolnoma zavedati, da to ne prinese le radosti, ampak tudi s tem povezane odgovornosti in probleme, ki se lahko pojavijo.
Nenačrtovan otrok
15., 16. a) Kakšnega stališča ne bi smeli imeti, kadar pride do nepričakovane nosečnosti in zakaj? b) Kako naj bi gledali na vsakega otroka in kakšne odgovornosti to vključuje?
15 Nekateri bodo morda rekli: ‚Vse to je v redu; kaj pa če se rodi nenačrtovan otrok?‘ To se je zgodilo že mnogim parom, ki so se dobro zavedali dejstva, da sedanji čas ni idealen za rojevanje otrok. Nekateri med njimi so bili več let v polnočasni službi. Kako naj bi gledali na prihod nepričakovanega družinskega člana?
16 Tudi v takem primeru je to odgovorno starševstvo. Nosečnost je resda lahko nepričakovana, toda otrok, ki se bo rodil, krščanskim staršem ne more in ne sme biti nezaželen. Gotovo ga ne bi smela odbijati, ne glede na to, kako bo njegovo rojstvo spremenilo njuno življenje. Navsezadnje sta odgovorna za njegovo spočetje. Ko se otrok rodi, se morata sprijazniti s spremenjenimi razmerami, zavedati se morata, da »čas in razmere naklanjajo vse« vsem ljudem. (Propovednik 9:11) Namerno ali ne, sodelovala sta v ustvarjalnem dejanju, katerega avtor je Bog Jehova. Otroka morata sprejeti kot nekaj svetega, kar jima je zaupano, in zanj ljubeče skrbeti kot ‚roditelja v Gospodu‘. (Efežanom 6:1)
»Vse delajte v imenu Gospoda«
17. Kaj je Pavel svetoval Kološanom in kako lahko danes upoštevamo njegov nasvet?
17 Še prej, preden je apostol Pavel svetoval glede družinskih zadev, je napisal: »Vse delajte v imenu Gospoda Jezusa in se po njem zahvaljujte Bogu Očetu.« (Kološanom 3:17—21, JP) Vedno, ne glede na to v kakšnih razmerah se znajde, bi kristjan moral biti hvaležen Jehovi in se potruditi, da ‚vse dela v imenu Gospoda‘.
18., 19. a) Kako lahko samski kristjani in zakonski pari brez otrok »vse delajo v imenu Gospoda«? b) Kako bi morali krščanski starši gledati na svoje otroke in kakšen cilj bi si morali postaviti?
18 Kristjan, moški ali ženska, ki se je odločil za samsko življenje, ne bo svoje svobode izkoristil tako, da bi ugajal svojim željam, temveč da bi služil »iz srca kakor Jehovi«. (Kološanom 3:23; 1. Korinčanom 7:32) Podobno zakonca, ki sta se odrekla otrokom, ne bosta sebično ‚uživala v tem svetu‘, ampak bosta v svojem življenju namenila kar največ prostora službi za Božje kraljestvo. (1. Korinčanom 7:29—31)
19 Kristjani, ki imajo otroke, bi morali svoje starševske dolžnosti odgovorno spolnjevati. Namesto da bi na njih gledali kot na oviro pri služenju Jehovi, bi nanje morali gledati kot na posebno nalogo. Kaj to pomeni? No, kadar predan kristjan sreča nekoga, ki se zanima za resnico, prične z njim biblijski študij. Je zelo marljiv in prihaja vsak teden, da bi učencu pomagal duhovno napredovati. Nič manj se ni treba potruditi v primeru kristjanovega otroka. Čimprej je treba pričeti splošen, premišljen biblijski študij in ga redno voditi, da bi se mladi osebi pomagalo duhovno rasti in bi se naučila ljubiti svojega Stvarnika. (2. Timoteju 3:14, 15) Poleg tega bodo starši pazili, da se bodo krščansko vedli tako doma kot v Kraljevski dvorani. In ob vsaki priložnosti bodo usposabljali otroka za službo oznanjevanja. Na ta način se bodo starši trudili, da z Jehovino pomočjo, razen tega da oznanjujejo odraslim, »pridobivajo učence« izmed svojih lastnih otrok. (Matej 28:19)
Otroci med veliko stisko
20. a) Kaj je še pred nami in pred kakšnimi težavami je posvaril Jezus? b) Kako se Jezusove besede nanašajo na vzgojo otrok v tem času konca?
20 Pred nami je »velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta doslej in je tudi nikoli [več] ne bo.« (Matej 24:21) To bo težak čas za odrasle in tudi otroke. V svoji prerokbi o zaključku sedanjega sestava stvari je Jezus napovedal, da bo krščanska resnica razdeljevala družine. Dejal je: »Izdajal pa bo brat brata na smrt in oče sina in otroci bodo vstali zoper roditelje in jih bodo morili.« (Marko 13:12, NS) Očitno vzgoja otrok v tem času konca ne bo vedno čisto veselje. Prinese lahko srčne bolečine, razočaranja in celo nevarnost, kot je razvidno iz citiranih Jezusovih besed.
21. a) Zakaj starši ne bi smeli biti pretirano zaskrbljeni, čeprav stvarno gledajo na prihodnost? b) Kakšno upanje imajo zase in za svoje otroke?
21 Čeprav morajo tisti, ki imajo otroke, stvarno gledati na tegobe, ki so pred njimi, pa ne bi smeli biti pretirano zaskrbljeni za bodočnost. Če so sami zvesti in se po svojih najboljših močeh trudijo vzgojiti svoje otroke v »strahu in svarjenju Jehovinem«, so lahko prepričani, da se bo na njihove otroke ugodno gledalo. (Efežanom 6:4; primerjaj 1. Korinčanom 7:14.) Kot del »velike množice« lahko oni in njihovi otroci upajo, da bodo preživeli »veliko stisko«. Če bodo takšni otroci odrasli v zveste Jehovine služabnike, mu bodo večno hvaležni, da so imeli odgovorne starše. (Razodetje 7:9, 14; Pregovori 4:1, 3, 10)
Vprašanja za ponovitev
◻ Kakšen dolgoročen program pomeni rojstvo otroka?
◻ Zakaj so nekateri starešine in pomočniki izgubili svoje prednosti?
◻ Katere dejavnike bi moral pretehtati krščanski soprog, če je njegova žena zanosila?
◻ Kaj dokazuje, da je krščanski par brez otrok lahko srečen?
◻ Kako bi starši morali gledati na rojstvo otroka in zakaj ne bi smeli biti pretirano zaskrbljeni glede bodočnosti?
[Slika na strani 13]
Očetje lahko prevzamejo del odgovornosti, kadar je med sestankom treba umiriti otroka