Bojte se Jehova in slavite njegovo sveto ime
»Kdo se ne bi bal, Gospod [Jehova, NW], in ne slavil tvojega imena? Zakaj ti edini si svet.« (RAZODETJE 15:4)
1., 2. (a) Kako je Jehova v letu 1991 odprl nebeške zapornice? (b) Kakšne življenjske izkušnje so navedle zvestega misijonarja, da je svetoval: »Bojte se Jehova«? (Glej tudi 1991 Yearbook, str. 187-189.)
JEHOVA je ›odprl zatvornice neba in izlil blagoslov do preobilja‹. Vedno znova lahko rečemo, da te besede v novejšem času veljajo za Jehovove priče (Malahija 3:10). Za primer lahko vzamemo navdušenje gostujočih Prič in domačih delegatov, ki je prevevalo krščansko bratovščino na posebnih kongresih v službenem letu 1991 — od kongresov »Čisti jezik« v Buenos Airesu v Južni Ameriki, Manili, Taipehu in Bangkoku na Vzhodu do kongresov »Ljubitelji božanske svobode« v Budimpešti, Pragi in Zagrebu (16.-18. avgusta 1991) v Vzhodni Evropi.
2 Kako veseli so bili čezmorski delegati srečanja z vztrajnimi Pričami teh krajev! Na primer, s Frankom Dewarjem — nekoč edinim oznanjevalcem na Tajskem — ki je pripovedoval o svojih 58 letih misijonarske službe. Služil je od tihomorskih otokov do jugovzhodne Azije in celo na Kitajskem. Doživel je brodolom, ogrožale so ga džungelske divje živali, tropske bolezni in krut japonski vojaški režim. Ko so ga vprašali, kaj bi svetoval kongresnim delegatom, je enostavno odgovoril: »Bojte se Jehova!«
3. Zakaj bi morali imeti božji strah?
3 »Bojte se Jehova!« Kako pomembno je, da vsi gojimo ta zdrav strah! »Začetek modrosti je strah božji.« (Psalm 111:10) To ni bolesten strah pred Jehovom, temveč globoko spoštovanje njegove silne mogočnosti in božanskih odlik, ki temelji na točnem razumevanju, ki si ga pridobimo s proučevanjem Božje besede. Mojzesova in Jagnjetova pesem v Razodetju 15:3, 4 objavlja: »Velika in čudovita so tvoja dela, Gospod, Bog, vladar vesolja. Pravična in resnična so tvoja pota, kralj narodov! Kdo se ne bi bal, Gospod, in ne slavil tvojega imena? Zakaj ti edini si svet.« Ker je Jehova pošten do svojih služabnikov, ›piše spominsko knjigo za te, ki se ga boje in njegovo ime spoštujejo‹. Nagradil jih bo z večnim življenjem (Malahija 3:16; Razodetje 20:12, 15).
Božji strah zmaguje
4. Katera starodavna rešitev bi nas morala opogumiti, da se bojimo Jehova?
4 Ko so Izraelci izšli iz faraonovega Egipta, je Mojzes jasno dokazal, da se boji le Jehova. Nedolgo zatem so bili Izraelci ujeti med Rdečim morjem in strašnim egiptovskim vojaškim strojem. In kaj zdaj? »Mojzes je odgovoril ljudstvu: ›Nikar se ne bojte! Vztrajajte in videli boste rešitev, ki vam jo bo danes Gospod naklonil. Kajti kakor danes vidite Egipčane, jih ne boste nikdar več videli na veke. Gospod se bo za vas bojeval, vi pa bodite mirni!‹ « Jehova je čudežno razdelil vodo in Izraelci so odkorakali po morskem dnu. Potem pa se je voda spet zlila skupaj in za faraonovo vojsko ni bilo niti sledu več. Jehova je rešil bogaboječ narod in istočasno izvršil obsodbo nad Egipčani, ki so ga sramotili. Podobno bo danes ravnal zvesto in bogaboječe Priče rešil iz Satanovega sveta. (2. Mojzesova 14:13, 14; Rimljanom 15:4)
5., 6. Kateri dogodki iz Jozuetovih dni kažejo, da se moramo bati Jehova, ne ljudi?
5 Po izhodu iz Egipta je Mojzes v Obljubljeno deželo poslal 12 oglednikov. Deset se jih je spričo velikanom podobnih prebivalcev prestrašilo in so skušali Izraelce pregovoriti, naj ne hodijo v deželo. Toda dva, Jozue in Kaleb, sta takole opisala deželo: »Je zelo lepa dežela. Če nam je Gospod naklonjen, nas bo pripeljal v to deželo in nam jo dal, deželo, v kateri teče mleko in med. Le ne upirajte se Gospodu in ne bojte se ljudstva te dežele! Kajti kakor kruh jih bomo pojedli. Brez obrambe so ostali. Z nami pa je Gospod. Nikar se jih ne bojte!« (4. Mojzesova 14:7-9)
6 Navkljub temu so ti Izraelci podlegli strahu pred ljudmi, zato niso nikoli dosegli Obljubljene dežele. Jozue in Kaleb pa sta skupaj z naslednjo generacijo Izraelcev lahko vstopila v izbrano deželo ter gojila svoje trte in olive. V poslovilnem govoru zbranim Izraelcem je Jozue svetoval: »Zato se zdaj bojte Gospoda ter mu služite odkritosrčno in zvesto!« in dodal, »Jaz pa in moja hiša bomo služili Gospodu!« (Jozue 24:14, 15) Kako te besede opogumijo družinske poglavarje in vse ostale, da se boje Jehova, medtem ko se pripravljajo za vstop v Božji pravični novi svet!
7. Kako je David poudaril, da je božji strah pomemben?
7 Mladi pastir David je pokazal zgleden strah pred Bogom, ko je v njegovem imenu izzival Goljata (1. Samuelova 17:45, 47). Na svoji smrtni postelji je lahko izjavil: »Duh Gospodov je govoril po meni, njegova beseda je bila na mojem jeziku; Izraelov Bog je rekel, Izraelov zaščitnik mi je govoril: ›Pravičen vladar nad ljudmi, vladar v strahu božjem, je kot jutrnji svit, ko sonce v brezoblačnem jutru posije.‹ « (2. Samuelova 23:2-4) Voditelji tega sveta sploh ne poznajo takega božjega strahu in kako tragične so posledice! Kako drugače bo, ko bo zemlji v Jehovovem strahu vladal Jezus, ›Davidov sin‹ (Matej 21:9)!
Ravnati v strahu pred Jehovom
8. Zakaj je Judeja pod Josafatom uspevala in kaj nas ta primer nauči za današnje dni?
8 Kakšnih sto let po Davidovi smrti je v Judeji zakraljeval Josafat. Tudi on je kraljeval v strahu pred Jehovom. Obnovil je teokratični red v Judeji, postavil sodnike po deželi in jim naročil: »Ne sodite v imenu ljudi, ampak v imenu Gospoda, ki je pri vas, kadar sodite. Bodi torej strah Gospodov v vas! Previdno delajte! Kajti pri Gospodu, našem Bogu, ni krivice, ne ozira na osebe, ne prejemanja podkupnine. . . . Tako ravnajte: v strahu Gospodovem, v zvestobi in s popolnim srcem!« (2. kroniška 19:6-9) Juda je uspevala v strahu pred Jehovom, prav tako pa danes Božjemu narodu koristi služba sočutnih nadzornikov.
9., 10. Kako je Josafat zmagal, ker se je bal Jehova?
9 Toda Judeja je imela sovražnike, ki so se namenili uničiti Božji narod. Združene vojaške sile iz Amona, Moaba in s Seira so vdrle na judovsko ozemlje in grozile Jeruzalemu. To je bila močna vojska. Ko »je ves Juda stal pred Gospodom z otroki, ženami in sinovi«, je Josafat molil k Jehovu. Jehova je odgovoril na to molitev tako, da je njegov duh prišel nad levita Jahaziela, ki je rekel: »Tako vam govori Gospod: Ne bojte se in ne plašite spričo te velike množice; kajti boj ni vaš, ampak božji! Jutri pojdite proti njim; . . . Pri tem se vam ne bo treba bojevati, samo postavite se tja in stojte ter si oglejte, Juda in Jeruzalem, rešenje, ki vam ga bo Gospod naklonil! Ne bojte se in se ne plašite! Jutri pojdite proti njim, Gospod bo z vami!« (2. kroniška 20:5-17)
10 Naslednje jutro so judovski možje zgodaj vstali. Ko so poslušno odšli proti sovražnikom, se je Josafat ustopil in rekel: »Poslušajte me, Judovci in jeruzalemski prebivalci! Zaupajte v Gospoda, svojega Boga, in boste varni! Zaupajte v njegove preroke in boste imeli srečo!« Jehovovi pevci so korakali pred oboroženimi možmi in peli v zboru: »Hvalite Gospoda, ker vekomaj traja njegovo usmiljenje!« Jehova je usmiljenje izrazil s tem, da je sovražnikove vrste tako zmedel, da so se pobili med seboj. Ko so Judje prišli do stražarskega stolpa v puščavi, so našli le ›mrtva trupla‹ (2. kroniška 20:20-24).
11. Kako se glede strahu narodi razlikujejo od Božjega ljudstva?
11 Ko so sosednji narodi slišali o tej čudežni rešitvi, jih je navdal ›božji strah‹. Narod pa, ki je bil poslušen v Jehovovem strahu, je sedaj imel »mir krog in krog« (2. kroniška 20:29, 30). Podobno bo, ko bo Jehova izvrševal obsodbo v Harmagedonu, narode prevzel strah pred Bogom in njegovim izvrševalcem, Sinom, Jezusom Kristusom; nemogoče bo, da bi v dnevu Božje jeze ostali živi (Razodetje 6:15-17).
12. Kako je Jehova nekdaj nagrajeval tiste, ki so se ga bali?
12 Zdrav strah pred Jehovom je bogato nagrajen. Noe je »v svetem strahu . . . naredil ladjo, da bi rešil družino« (Hebrejcem 11:7). In prva krščanska skupščina je po obdobju preganjanja »živela v miru. Izgrajevala se je, napredovala v Gospodovem strahu ter rasla v tolažbi Svetega Duha.«. Prav to se danes dogaja v Vzhodni Evropi (Apostolska dela 9:31).
Ljubimo dobro, sovražimo slabo
13. Edino kako smo lahko deležni Jehovovega blagoslova?
13 Jehova je popolnoma dober. Zato pomeni ›strah Gospodov . . . sovražiti hudo‹ (Pregovori 8:13, AC). O Jezusu je zapisano: »Ljubiš pravico in sovražiš krivico, zato te Bog, tvoj Bog, mazili z oljem veselja.« (Hebrejcem 1:9) Če si kot Jezus želimo Jehovov blagoslov, se nam morajo hudobija, nemorala, nasilje in pohlep Satanovega domišljavega sveta gnusiti (Primerjaj Pregovore 6:16-19.). Ljubiti moramo tisto, kar ljubi Jehova, in sovražiti tisto, kar sovraži on. Strah bi nas moralo biti storiti karkoli, kar bi ga užalilo. »S strahom Gospodovim se človek izogne hudemu.« (Pregovori 16:6)
14. Kakšen zgled nam je zapustil Jezus?
14 Jezus je zapustil zgled, ki bi ga morali zvesto posnemati. »Ko so ga sramotili, ni vračal sramotenja, ko je trpel, ni grozil, ampak je vse prepuščal njemu, ki sodi pravično.« (1. Petrovo 2:21-23) Če se bojimo Jehova, tudi mi lahko prenesemo kritiko, posmeh in preganjanja, s katerimi nas obmetava Satanov svet.
15. Zakaj bi se morali bati Jehova in ne tistih, ki nam lahko ubijejo telo?
15 V Matejevem evangeliju 10:28 nas Jezus opogumlja: »Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti. Bojte se rajši tistega, ki more dušo in telo pogubiti v pekel [geheno, NW].« Četudi bi koga, ki se boji Jehova, sovražniki ubili, je groza smrti le začasna (Ozej 13:14). Ko bo vstal od mrtvih, bo lahko rekel: »Smrt, kje je tvoja zmaga? Smrt, kje je tvoje želo?« (1. Korinčanom 15:55)
16. Kako se je Jezus bal Jehova in ga slavil?
16 Sam Jezus je sijajen zgled za vse, ki ljubijo Jehovovo pravičnost in sovražijo slabo. Njegov strah pred Jehovom se zrcali v njegovih zadnjih besedah učencem, ki jih najdemo v Janezovem evangeliju 16:33: »To sem vam povedal, da boste imeli mir v meni. Na svetu boste prihajali v stisko, toda zaupajte, jaz sem svet premagal.« Janezova pripoved nadaljuje: »Ko je to izrekel, je vzdignil oči proti nebu in dejal: ›Oče, prišla je ura. Poveličaj svojega Sina, da Sin poveliča tebe, . . . Razodel sem ime tvoje ljudem, katere si mi dal od sveta.‹« (Janez 17:1-6)
Bojmo se Jehova in ga slavimo
17. Kako lahko posnemamo Jezusov zgled?
17 Ali lahko danes posnemamo Jezusov spodbudni zgled? Seveda, če se bojimo Jehova! Jezus nam je predstavil Jehovovo vzvišeno ime in lastnosti. Če se bojimo Jehova kot Suverenega Gospoda, ga povišujemo visoko nad ostale bogove, tudi nad brezimno skrivnostno trojico krščanstva. Jezus je služil Jehovu v zdravem strahu in se ni ujel v zanko strahu pred umrljivim človekom. »On je v svojem zemeljskem življenju daroval molitve in prošnje z močnim vpitjem in solzami njemu, ki bi ga bil mogel rešiti smrti, in bil je uslišan zaradi vdanosti Bogu.« Tudi mi se kot Jezus bojmo Jehova, medtem ko se iz trpljenja učimo poslušnosti — vedno s ciljem večne rešitve (Hebrejcem 5:7-9).
18. Kako lahko opravljamo sveto službo Bogu z božjim strahom?
18 V istem pismu Pavel kasneje opozarja maziljene kristjane: »Ker torej prejemamo neomajno kraljestvo, se zahvaljujmo in Bogu v spoštljivem strahu služimo, kakor je njemu všeč.« Danes v tej službi sodeluje tudi »velika množica«. In kaj je ta služba? Potem ko je Pavel razpravljal o Jehovovi nezasluženi dobroti, ker je žrtvoval svojega sina, Jezusa Kristusa, je še rekel: »Po njem torej Bogu neprenehoma prinašajmo na oltar hvalno daritev, sad ustnic, ki slavijo njegovo ime.« (Hebrejcem 12:28; 13:12, 15) Če cenimo Jehovovo nezasluženo dobroto, bi se morali njegovi sveti službi posvetiti vsako uro, ko je to le mogoče. Zvesti tovariši ostanka maziljenih kristjanov, člani velike množice, danes opravljajo veliko večino te službe. Ko simbolično stojijo pred Božjim prestolom ter »noč in dan služijo Bogu«, rešitev pripisujejo njemu in Kristusu (Razodetje 7:9, 10, 15).
Večno častimo Jehova
19., 20. Kateri dve vrsti strahu bo moč videti v ›Jehovovem dnevu‹?
19 Slavni dan Jehovovega opravičenja se hitro približuje! »Zakaj glej, pride dan, razžarjen kakor peč; in vsi prevzetneži in vsi malopridneži bodo strnišče; dan, ki pride, jih bo sežgal, govori Gospod nad vojskami.« To bo ›veliki in strašni Jehovov dan‹ (Malahija 3:19, 23; v AC 4:1, 5). V srca hudobnih bo naselil strah in »ne bodo ubežali« (Jeremija 8:15; 1. Tesaloničanom 5:3).
20 Jehovovo ljudstvo pa navdaja drugačen strah. Angel, ki mu je poverjena ›večna dobra vest‹, jih glasno poziva: »Bojte se Boga in izkažite mu čast, zakaj prišla je ura njegove sodbe.« (Razodetje 14:6, 7) Ta sodba nas bo navdajala s strahospoštovanjem, ko bo žgoča vročina Harmagedona upepelila Satanov svet. Zdrav strah pred Jehovom se nam bo za vedno vtisnil v srce. Veselimo se torej, da bomo med ›rešenimi, ki so klicali Jehovovo ime‹ (Joel 3:4, 5; Rimljanom 10:13)!
21. Do kakšnih blagoslovov vodi strah pred Jehovom?
21 Skozi vso večnost se bodo raztezali čudoviti blagoslovi, vključno z ›leti življenja‹ (Pregovori 9:11; Psalm 37:9-11, 29)! Opravljajmo Bogu sveto službo v božjem strahu in spoštovanju, ne glede na to, ali upamo na nebeško Kraljestvo ali pa mu želimo služiti v zemeljskem področju. Posvečujmo njegovo sveto ime. In kakšni bodo blagoslovi? Večno bomo hvaležni, da smo si vzeli k srcu nasvet, naj se vedno bojimo Jehova!
Kako bi odgovoril?
◻ Kaj je ›Jehovov strah‹?
◻ Kako je božji strah pomagal njegovemu starodavnemu ljudstvu?
◻ Kakšen zgled božjega strahu nam je zapustil Jezus?
◻ Kako lahko z Jehovovim strahom ostanemo neoporečni?
[Slika na strani 18]
Razodetje pokaže Jezusove brate, ki pojejo ›Mojzesovo pesem‹, pesem, ki slavi Jehova
[Slika na strani 20]
Josafatova vojska je zmagala ker se je bala Jehova
[Slika na strani 23]
Večno življenje — to bo nagrada za tiste, ki se boje Jehova