Ali spoštujete dostojanstvo drugih, ko jim svetujete

KAKO dobro in koristno je, ko nam kdo svetuje, ne da bi nam pri tem gazil dostojanstvo. »Prijazen, premišljen, skrben nasvet prispeva k dobrim odnosom,« pravi Edward. »Kadar čutiš, da ti svetovalec izkazuje čast in spoštovanje s tem, ko rad prisluhne tudi tvoji plati zgodbe, tedaj je nasvet laže sprejeti,« ugotavlja Warren. »Kadar je svetovalec do mene spoštljiv, ne čutim ovir, da ga ne bi vprašal za svet,« opaža Norman.

Človekova naravna pravica do dostojanstva

Topel, prijateljski in ljubeč nasvet je zares dobrodošel. Svetovati drugim tako kakor bi radi, da bi nam svetovali drugi, je koristno (Matevž 7:12). Dober svetovalec si vzame čas za poslušanje in si prizadeva razumeti sogovornika — njegovo razmišljanje, razmere in občutke — ne pa ga kritizirati in obsojati (Pregovori 18:13).

Današnji svetovalci, vključno s krščanskimi starešinami, bi morali pri svetovanju drugim paziti na njihovo dostojanstvo. Zakaj? Iz preprostega razloga namreč: v svetu vse bolj prevladuje nečastno ravnanje z drugimi. To je nalezljivo. Tisti, od katerih bi pričakovali spoštovanje dostojanstva, v tem zelo pogosto zatajijo, naj si bo akademski izobraženci, verski vodje ali drugi. Ponazorimo to z odpustitvijo z delovnega mesta, kar je boleče in naporno tako za delodajalca kakor za zaposlenega. To škoduje samospoštovanju, zlasti še če se z odpuščencem ravna brez dostojanstva. Predpostavljeni, ki se znajde v takšnem položaju, se mora naučiti, kako to »neprijetno sporočilo« povedati, »ne da bi trpela njegova jasnost, jedrnatost in strokovnost ter ne bi ranilo osebnega dostojanstva,« poroča The Vancouver Sun. Pač, spoštovati bi morali dostojanstvo vseh ljudi.

Generalna skupščina Združenih narodov razglaša: »Vsi ljudje se rodijo svobodni ter jim pripadata enako dostojanstvo in svoboščine. Obdarjeni so z razumom in vestjo, zato bi morali drug z drugim ravnati bratsko.« Ker je človekovo dostojanstvo na udaru, je povsem upravičeno, da listina Združenih narodov in preambula Splošne deklaracije o človekovih pravicah priznavata to vrednost. Potrjujeta »vero v temeljne človekove pravice, v dostojanstvo in vrednost človeka.«

Jehova je človeka ustvaril s prirojenim dostojanstvom

Jehova je Bog dostojanstva. Temu primerno njegova Beseda navaja: »Veličastvo in dostojanstvo stopata pred njim« in »odel [si] s slavo [dostojanstvom, NW] svojo nebesa« (1. letopisov 16:27, EI; Psalm 8:1).

Kot dostojanstven Bog in Gospodar vesoljstva izkazuje dostojanstvo vsem svojim stvarjenjem, nebeškim in zemeljskim. Med temi, ki jim je izkazana takšna čast, izstopa njegov oslavljeni in vladajoči Sin, kralj Kristus Jezus. »Diko [dostojanstvo, NW] in veličastvo si položil nanj,« je s preroškimi besedami zapisal David (Psalm 21:5; Daniel 7:14).

Na žalost je bila ta temeljna človekova pravica skozi vso zgodovino grobo kršena. Močan angel, ki je sam postal Satan Hudič, je podvomil v zakonitost in pravičnost Božje vrhovnosti ter v to ali ta Bogu sploh pripada. S takšnim ravnanjem kaže nespoštovanje do Jehova ter onečašča njegovo dostojanstveno ime, saj je podvomil o njegovi vladarski pravici. Lastil si je prevelik kos dostojanstva. Mogočni človeški vladarji, kot je bil Nebukadnezar iz biblijskih časov, so se kakor Hudič napihnili v svoji ,mogočnosti in slavi‘. Napadli so Jehovovo dostojanstvo, ko so si pripisovali pretirano dostojanstvo. (Daniel 4:30). Satanova zatiralska vlada, ki stiska človeštvo, je napadla in še vedno napada človekovo dostojanstvo.

Ali je bilo že kdaj ranjeno vaše dostojanstvo? Če vam je kdo svetoval, ali vam je pri tem hotel zbuditi občutek pretirane krivde, sramu, vas ponižati in degradirati? »Nisem zaznal skrbi, sočutja in spoštovanja dostojanstva. Počutil sem se ničvrednega,« ugotavlja André in dodaja: »To je vodilo v razočaranje, bojazen, celo depresijo.« »Težko je sprejeti nasvet od nekoga, za katerega čutiš, da ga nič ne skrbi za tvoje dobro,« pravi Laura.

Zato se krščanske starešine opominja, naj z Božjo čredo ravnajo spoštljivo in častno (1. Petrov 5:2, 3). Kako se lahko obvaruješ, da ne bi razmišljal in se vedel kakor posvetni ljudje, ki brez oklevanja drugim teptajo dostojanstvo, če nastane situacija, ko je potrebno in koristno komu svetovati? Kaj ti lahko pomaga obvarovati sokristjanovo pa tudi lastno dostojanstvo? (Pregovori 27:6; Galatom 6:1)

Načela, ki varujejo dostojanstvo

Božja beseda v tem pogledu ni nema. Spreten svetovalec bo brezpogojno zaupal nasvetu Božje besede in se ne bo oziral za modrostjo tega sveta. Sveti spisi vsebujejo dragocen nasvet, ki če ga spoštujemo, daje dostojanstvo tako svetovalcu kakor svetovancu. Tako se Pavlov napotek krščanskemu nadzorniku Timoteju glasi: »Starejšega ne prijemlji trdo, temuč opominjaj ga kakor očeta, mlajše kakor brate, žene starejše kakor matere, mlajše kakor sestre, v vsej čistosti.« (1. Timotejev 5:1, 2) Koliko žalosti, ranjenih čustev in zadreg lahko prihranimo s spoštovanjem teh meril!

Ne prezrimo: ključ za uspešno svetovanje je ustrezno spoštovanje drugih in spoštovanje njihove pravice do dostojanstva ter da pri ravnanju z njimi pokažemo toplino in skrb. Krščanski starešine, pa tudi potujoči nadzorniki, bi si morali prizadevati slediti temu nasvetu tako, da skušajo dognati, zakaj ta, ki potrebuje nasvet, razmišlja in ravna tako. Morali bi prisluhniti njegovemu mnenju in se truditi, da ne bi kako osramotili, ponižali ali onečastili tega, ki mu pomagajo.

Kot starešina daj bratu vedeti, da ti ni vseeno zanj in da mu hočeš pomagati iz težav. Tako ravna tudi dober zdravnik, ko ga obiščeš, da bi opravil telesni pregled. Misel o tem, da se moraš sleči v hladni, sterilni sobi, te lahko spravi v zadrego in te ponižuje. Kako ceniš zdravnika, ki kaže posluh do tvojega samospoštovanja in ti ne gazi dostojanstva, ko opravlja potrebne preglede, da bi odkril vir bolezni! Podobno bo krščanski svetovalec, ki kaže ustrezno spoštovanje do posameznika, prijazen in odločen, pri tem pa bo še vedno spoštoval svetovančevo dostojanstvo (Razodetje 2:13, 14, 19, 20). Nasprotno pa je oster, hladen in brezčuten nasvet kakor simbolična golota, ki te navdaja z občutkom sramu, nečasti in te oropa dostojanstva.

Nadzorniki teokratične šole oznanjevanja še posebej pazijo, da pri svetovanju ne krnijo dostojanstva. Ko svetujejo ostarelim, odsevajo isto ljubezen, ki jo imajo do svojih telesnih staršev. So obzirni, prijateljski in topli. Takšna rahločutnost je neogibna. To ustvarja ozračje, primerno za ustrezno dajanje in prejemanje nasvetov.

Starešine, imejte v mislih, da praktični nasveti dvigajo duha, spodbujajo, izgrajujejo in so pozitivni. Pismo Efežanom 4:29 (EI) navaja: »Nobena umazana beseda naj ne pride iz vaših ust, marveč če imate kakšno dobro, da bo ob potrebi v spodbudo in je v prid tistim, ki poslušajo.«

Nikakršne potrebe ni, da smo v besedah, izražanju in dokazovanju ostri. Nasprotno, spoštovanje do druge osebe in želja, da ne ranimo njenega samospoštovanja in ugleda, nas bosta navedli, da se bomo stvari lotili pozitivno in konstruktivno. Vsako pripombo prični z iskreno in pristno pohvalo o njegovih dobrih lastnostih, ne poudarjaj pa tistega, kar bi ga še bolj zavrlo ali ga navdalo z občutkom ničvrednosti. Če služiš kot starešina, uporabljaj svojo ,oblast v napredovanje in ne v uničenje‘ (2. Korinčanom 10:8, EI).

Da, sleherni nasvet krščanskih nadzornikov bi moral delovati spodbudno, moral bi biti v prid. Ne bi smel povzročati malodušja ali ,strašiti‘ (2. Korinčanom 10:9). Samospoštovanja in dostojanstva ne smemo kratiti niti takšnim, ki so se grobo pregrešili. Nasvet mora biti uravnotežen s prijaznimi toda odločnimi besedami graje, da bi ga navedle h kesanju. (Psalm 44:15; 1. Korinčanom 15:34)

Pomembno je, da je Postava, ki jo je Bog dal Izraelu, vključevala ista načela. Dopuščala je svetovanje in celo telesno kaznovanje, hkrati pa varovala posameznikovo pravico do določene mere osebnega dostojanstva. Pretepsti s toliko udarci, »kakor je primerno njegovi krivdi«, je bilo dovoljeno, ni pa se smelo pretiravati. Številu naloženih udarcev je bila postavljena meja, da krivičnik ne bi bil »onečaščen« (5. Mojzesova 25:2, 3, EI).

Skrb za občutke skesanih prestopnikov je bila značilna tudi za Jezusa. Izaija je o njem prerokoval: »Trsta nalomljenega ne zlomi in tlečega stenja ne pogasi; po resnici bo oznanjeval pravico.« (Izaija 42:3; Matevž 12:17, 20; Lukež 7:37, 38, 44-50)

Potrebo po sočutju nadalje poudarjajo Jezusove besede iz govora na gori: »Vse torej, kar hočete, da ljudje vam storé, tako storite tudi vi njim.« (Matevž 7:12) To načelo je pri podpiranju dobrih odnosov tako pomembno, da mu na splošno pravijo zlato pravilo. Kako ti, kot krščanskemu starešinu, lahko pomaga, da z drugimi ravnaš prijazno in spoštuješ njihovo dostojanstvo, ko jim svetuješ?

Ne pozabi, da tudi sam delaš napake. »V mnogem namreč napačno delamo vsi,« je opazil Jakob (Jakob 3:2). Če bomo to imeli pred očmi, nam bo pomagalo ublažiti naše opazke in imeti čustva pod nadzorom, ko bo treba s kom spregovoriti o njegovih pomanjkljivostih. Zavedajmo se njihove občutljivosti. To ti bo pomagalo, da ne boš prekritičen ter se ne boš spotikal ob majhnih napakah in hibah. Jezus je to poudaril, ko je rekel: »Ne sodite, da ne boste sojeni. Kajti s kakršno sodbo sodite, s tako bodo sodili vas; in s kakršno mero merite, s tako se bo merilo vam.« (Matevž 7:1, 2)

Spoštuj dostojanstvo drugih — upri se Hudiču

Satanova taktika je naravnana tako, da te spravi ob dostojanstvo, ti porodi občutek sramu, ničvrednosti in obupa. Poglej kako si je pomagal s človekom, da je zvestemu Jobu zbudil negativne občutke. Hinavski Elifaz je trdil: »Glej, [Jehova] svojim služabnikom ne zaupa, na svojih angelih najde napako. Koliko bolj bodo prebivalci ilnatih hiš [grešni ljudje], katerih temelj je v prsti, zdrobljeni kot molj.« (Job 4:18, 19, EI) Po njegovem torej Job pred Bogom ni bil nič vrednejši od molja. Zares, nasvet Elifaza in njegovih spremljevalcev še zdaleč ni bil spodbuden, Joba naj bi celo oropal spomina na boljše čase. V njihovih očeh je bila Jobova zvestoba, družinska vzgoja, odnos z Bogom in darovi usmiljenja brez vsakršne vrednosti.

Tako so tudi danes skesani prestopniki še posebej dovzetni za takšne občutke in obstaja nevarnost, da bi jih ,ne pogoltnila prevelika žalost‘. Starešine, ko takšnim svetujete, »potrdite ljubezen« do njih s tem, da jim ne jemljete dostojanstva (2. Korinčanom 2:7, 8). »Če kdo premalo spoštuje tvoje dostojanstvo, boš težko sprejel nasvet,« priznava William. Zelo pomembno je takšnim okrepiti vero, da so v Božjih očeh dragoceni. Spomni jih, da Jehova ,ni krivičen, da bi pozabil delo njihovo in ljubezen, ki so jo pokazali do imena njegovega‘ v preteklih letih zvestega služenja (Hebrejcem 6:10).

Kateri dejavnik ti še lahko pomaga spoštovati dostojanstvo drugih, ko jim svetuješ? Zavedati se je treba, da imajo vsi ljudje naravno pravico do dostojanstva, saj so narejeni po Božji podobi. Cenita jih Bog Jehova in Jezus Kristus; obe pripravi, odkup in vstajenje, potrjujeta to dejstvo. Jehova pa še pridaja k dostojanstvu kristjanom, ker jih ,postavlja v službo‘ ter po njih roti hudobno generacijo, naj sklene mir z njim (1. Timotejev 1:12).

Starešine, ne pozabite, da je velika večina vaših krščanskih bratov prihodnje temeljno članstvo nove človeške družbe na očiščeni zemlji. Kot tako cenjeni in dragoceni posamezniki zaslužijo, da jim izkažete čast. Ko jim svetujete, se spomnite, kako Jehova in Jezus kažeta skrb zanje, in še nadalje prispevajte svoj delež v pomoči bratom, da bi kljub Satanovim izzivom ohranili čut za dostojanstvo in samospoštovanje. (2. Petrov 3:13; primerjaj 1. Petrov 3:7)

[Okvir na strani 29]

Nasvet, ki spoštuje dostojanstvo

1. Iskreno in iz srca pohvali (Razodetje 2:2, 3).

2. Bodi dober poslušalec. Nedvoumno in prijazno pokaži na problem ter na razlog za svetovanje (2. Samuelova 12:1-14; Pregovori 18:13; Razodetje 2:4).

3. Svetuj na osnovi Svetega pisma. Bodi pozitiven, razumen in spodbuden ter pokaži sočutje. Ne žali dostojanstva in ne zbijaj samospoštovanja tistemu, ki mu svetuješ. (2. Timoteju 3:16; Titu 3:2; Razodetje 2:5, 6)

4. Zagotovi svetovancu, da blagoslovi pridejo s sprejemom in uporabo nasveta (Hebrejcem 12:7, 11; Razodetje 2:7).

[Slika na strani 26]

Krščanski starešine morajo spoštovati dostojanstvo drugih, ko jim svetujejo