Ali je post že zastarel

»ŽE OD svojih najstniških let se vsak ponedeljek postim,« pravi Mrudulaben, zadovoljna 78-letna Indijka. To je del njenega čaščenja; tako naj bi si zagotovila dobro poroko in zdrave otroke, pa tudi zaščito za moža. Zdaj je vdova in se ob ponedeljkih še dalje posti za zdravje in blaginjo otrok. Redni post je, podobno kot zanjo, za večino hindujk del življenja.

Prakash, poslovnež srednjih let, ki živi v predmestju Mumbaja (Bombaj) v Indiji, pravi, da se posti vsako leto ob sawanskih (šravanskih) ponedeljkih. Sawan je mesec, ki ima po hindujskem koledarju poseben verski pomen. Prakash pojasnjuje: »Začel sem iz verskih razlogov, toda dodatna spodbuda, da nadaljujem, so zdaj zdravstveni razlogi. Sawan nastopi ob koncu monsuna in tako se moje telo lahko samo očisti bolezni, ki so značilne za to deževno dobo.«

Nekateri menijo, da post človeku koristi telesno, duševno in duhovno. Grolier International Encyclopedia na primer poroča: »Nedavne znanstvene raziskave kažejo, da je post lahko zdrav in da lahko človeka, če je pri tem previden, privede do višjih stanj zavedanja in čutenja.« Pravijo, da se je grški filozof Platon postil deset ali več dni in da je matematik Pitagora od svojih učencev zahteval, da se pred poukom postijo.

Nekaterim post pomeni popolno zdržnost v hrani in vodi za določeno obdobje, drugi pa med postom uživajo tekočino. Za mnoge je post že to, da izpustijo ta ali oni obrok ali pa ne jedo določenih vrst hrane. Vendar je dolgotrajen, nenadzorovan post lahko tvegan. Novinar Parul Sheth pravi, da telo, potem ko izčrpa vse zaloge ogljikovih hidratov, presnovi mišične beljakovine v glukozo ter se nato loti še telesne maščobe. Pri spreminjanju maščobe v glukozo pa se sproščajo toksični produkti, ki jim pravimo ketoni. Ko se ti kopičijo, se selijo v možgane in poškodujejo osrednji živčni sistem. »Zdaj pa post lahko postane nevaren,« pravi Sheth. »Postanete lahko zmedeni, zgubljeni in oslabite. [. . .] [Nastopi lahko] koma in nazadnje smrt.«

Sredstvo in obred

Post je lahko močno orodje za doseganje političnih oziroma socialnih ciljev. Izrazit uporabnik tega orožja je bil Mohandas K. Gandhi iz Indije. Kot človek, ki ga je izredno cenilo na stotine milijonov ljudi, je prav post izrabil za to, da je z njim močno vplival na indijske hindujske množice. Gandhi je učinek svojega posta, s katerim je hotel zgladiti gospodarski spor med tovarniškimi delavci in tovarnarji, takole opisal: »Glavni uspeh je bil v tem, da je med njimi nastalo vzdušje dobrohotnosti. Tovarnarjem je prišlo do srca [. . .]. Stavka je bila končana že po treh dneh posta.« Tudi južnoafriški predsednik Nelson Mandela je v letih svojega političnega zaporništva pet dni gladovno stavkal.

Vendar večina teh, ki se ima navado postiti, dela to iz verskih razlogov. V hinduizmu je post pomemben obred. Knjiga Fast and Festivals of India poroča, da se ljudje na določene dneve »popolnoma postijo [. . .], ko ne uživajo niti vode. Moški in ženske, oboji se držijo strogega posta [. . .], da bi si zagotovili srečo, blaginjo ter odpuščanje prestopkov in grehov.«

Post je tudi v džainistični religiji splošna navada. The Sunday Times of India Review poroča: »V Bombaju [Mumbai] je neki džainistični muni [modrec] dnevno popil le dva kozarca prekuhane vode, in to 201 dan. Izgubil je 33 kilogramov.« Nekateri se celo toliko postijo, da se izstradajo do smrti, prepričani, da jim bo to prineslo odrešenje.

Za odrasle islamske vernike nasploh je obvezen post v mesecu ramadanu. Cel mesec od sončnega vzhoda do zahoda ne smejo zaužiti niti hrane niti vode. Kdor je v tem času bolan ali na potovanju, mora postne dneve nadomestiti. Za nekatere v tako imenovanem krščanstvu je postni čas štiridesetdnevno obdobje pred veliko nočjo, številni verski redovi pa se posta držijo še druge posebne dni.

Post prav gotovo še ni izumrl. In ker je del tolikih verstev, se lahko vprašamo: Ali Bog zahteva post? Ali so priložnosti, ko se kristjani morda odločijo za post? Ali je ta lahko koristen? O teh vprašanjih bo razpravljal naslednji članek.

[Slika na strani 3]

V džainistični religji je post pot do osvoboditve duše

[Slika na strani 4]

Mohandasu K. Gandhiju je post bil močno orodje za dosego političnih oziroma socialnih ciljev

[Slika na strani 4]

V islamu imajo obvezen post meseca ramadana

[Vir slike]

Garo Nalbandian