Knjiga od Boga
»Prorokovanje ni nikdar prišlo po volji človeški, temuč od Boga so govorili ljudje, kakor jih je vodil sveti Duh.« (2. PETROV 1:21)
1., 2. a) Zakaj se nekateri sprašujejo, ali je Biblija primerna za današnje življenje? b) S katerimi tremi dokaznimi sklopi, lahko potrdimo, da je Biblija knjiga od Boga?
ALI je Biblija primerna za nas, ki živimo na pragu 21. stoletja? Nekateri menijo, da ni. »Nihče ne bi pritrdil uporabi kemijskega učbenika iz leta 1924 pri današnji uri kemije. Odtlej smo se o kemiji le že preveč naučili,« piše dr. Eli S. Chesen v svojem pojasnilu, zakaj meni, da je Biblija zastarela. Ta ugovor se na prvi pogled zdi razumen. Končno se je človek od biblijskih časov sem, naučil že veliko o znanosti, duševnem zdravju in človeškem vedenju. Zato se nekateri vprašujejo: Je sploh mogoče, da bi bila takšna stara knjiga znanstveno povsem točna? In kako bi lahko v njej našli uporabne nasvete za današnje življenje?
2 Na to odgovarja Biblija sama. Iz Drugega Petrovega lista 1:21 izvemo, da so biblijski preroki ‚govorili od Boga, kakor jih je vodil sveti duh‘. Iz same Biblije torej spoznamo, da je od Boga. Kako pa bi tudi druge prepričali, da je temu tako? Oglejmo si sedaj tri dokaze, da je Biblija Božja Beseda: 1. je znanstveno točna, 2. v njej so načela za vse čase, načela, ki so uporabna v današnjem življenju, in 3. v njej so določne prerokbe, ki so se že spolnile, kar dokazujejo zgodovinska dejstva.
Knjiga, ki se sklada z znanostjo
3. Zakaj Biblije niso ogrozila znanstvena odkritja?
3 Biblija ni znanstveni priročnik. Je pa knjiga resnice, in resnica zna dobro opraviti časovni preskus. (Janez 17:17) Znanstvena odkritja je niso ogrozila. Če je že omenjeno kaj, kar je povezano z znanostjo, ni to niti malo obarvano s starimi »znanstvenimi« teorijami, ki so se izkazale za navaden mit. Namesto tega so v njej izjave, ki ne le da so znanstveno pravilne, temveč so bile tudi v čistem nasprotju s takrat uveljavljenim mnenjem. Za primer si oglejmo, kako se Biblija sklada z medicino.
4., 5. a) Česa o boleznih staroveški zdravniki niso vedeli? b) Zakaj je Mojzes brez dvoma poznal medicinske metode egipčanskih zdravnikov?
4 Staroveški zdravniki niso ravno dobro vedeli, kako se bolezni širijo, niti tega, kako pomembna je za zaščito pred boleznimi higiena. Zato se velik del njihove medicinske prakse po sodobnih merilih zdi primitivne. Eden najstarejših medicinskih besedil, ki je še na voljo, je Papirus Ebers, izbor egiptovskega medicinskega znanja približno iz leta 1550 pr. n. š. V njem je kakih 700 zdravil za različne težave, »od krokodilovega ugriza do bolečin v nohtu na nožnem prstu«. Večina zdravil je bila samo neučinkovita, nekatera pa so bila tudi zelo nevarna. Po enem od receptov naj bi rano zdravili tako, da bi nanjo nanesli zmes iz človeškega blata ter drugih snovi.
5 Ta odlomek o egiptovskih zdravilih je bil napisan približno takrat kot prve biblijske knjige, ki so vsebovale mojzesovsko postavo. Mojzes se je rodil leta 1593 pr. n. š. in odrasel v Egiptu. (2. Mojzesova 2:1–10) Ker je odraščal v faraonovi hiši, »se je izobrazil v vsej egipčanski modrosti«. (Dejanja 7:22, Ekumenska izdaja) Poznal je tudi egiptovske ‚zdravnike‘. (1. Mojzesova 50:1–3) Toda ali so ti s svojimi neučinkovitimi oziroma nevarnimi medicinskimi metodami kaj vplivali na to, kar je pisal?
6. Katere higienske predpise iz mojzesovske postave bi današnja medicina ocenila za razumne?
6 Ravno nasprotno. Del mojzesovske postave so bili higienski predpisi, ki bi jih sodobna medicina gotovo ocenila za razumne. Zakon za vojaški tabor je denimo veleval, naj iztrebke zakopavajo zunaj taborišča. (5. Mojzesova 23:13) To je bil zelo napreden preventivni ukrep. Tako so lahko imeli neokuženo vodo ter se zaščitili pred šigelozo, ki jo prenašajo muhe, in pred drugimi diaroičnimi obolenji, ki še dandanes zlasti v deželah v razvoju vsako leto poberejo milijone življenj.
7. Kateri sanitarni predpisi iz mojzesovske postave so prispevali k zaščiti pred širjenjem infekcijskih bolezni?
7 V mojzesovski postavi pa so bili še drugi sanitarni predpisi, ki so pomagali preprečevati širjenje infekcijskih bolezni. Vsakogar, kdor je imel, ali kogar so sumili, da ima kakšno nalezljivo bolezen, so morali zapreti v karanteno. (3. Mojzesova 13:1–5) Obleko ali posodo, ki je prišla v stik s (morda zaradi bolezni) poginulo živaljo, so morali bodisi oprati oziroma pomiti pred ponovno uporabo ali pa jo uničiti. (3. Mojzesova 11:27, 28, 32, 33) Vsakogar, kdor se je dotaknil trupla, so imeli za nečistega ter se je moral po posebnem postopku očistiti, in sicer tako, da si je opral oblačila ter se okopal. Nečist je bil sedem dni in v tem času se je moral ogibati vsakega telesnega stika z drugimi. (4. Mojzesova 19:1–13)
8., 9. Zakaj lahko rečemo, da je bil higienski kodeks v mojzesovski postavi za tiste čase zelo napreden?
8 Iz tega higienskega kodeksa veje modrost, ki je bila za tiste čase zelo napredna. Sodobna medicina se je že veliko naučila o tem, kako se bolezni širijo in kako se jih da preprečiti. Z napredkom medicine v 19. stoletju so denimo za zmanjšanje okužb uvedli antiseptično prakso – čistočo. Rezultat je bil izredno zmanjšanje okužb in predčasnih smrti. Leta 1900 je bila v mnogih evropskih državah in v Združenih državah ob rojstvu pričakovana življenjska doba manj kot 50 let. Od takrat naprej pa se je dramatično povečevala, ne le zaradi medicinskega napredka pri obvladovanju bolezni, temveč tudi zaradi boljše higiene in življenjskih razmer.
9 Biblija pa je že tisočletja prej, preden je medicina dognala, kako se bolezni širijo, predpisala razumne preventivne ukrepe, ki so varovali pred boleznimi. Ni čudno, da je Mojzes za Izraelce svojih dni na splošno lahko rekel, da živijo od 70 do 80 let. (Psalm 90:10) Kako je Mojzes lahko poznal vse te higienske predpise? Biblija sama pojasnjuje: postavin kodeks ‚so razglasili angeli‘. (Galatom 3:19, EI) Resnica je torej, da Biblija ni knjiga človeške modrosti, temveč knjiga od Boga.
Knjiga, uporabna v današnjem življenju
10. Kaj velja za nasvete, ki so v Bibliji, pa četudi je bila spisana pred skoraj 2000 leti?
10 Knjige z nasveti ponavadi zastarijo in kmalu jih je treba kje kaj popraviti ali kar nadomestiti. Biblija pa je res edinstvena. »Tvoje določbe so zares zanesljive,« beremo v Psalmu 93:5, Jože Krašovec. Biblijo so spisali že pred skoraj 2000 leti, a njene besede so še vedno primerne. Enako učinkujejo, pa naj smo takšne ali drugačne barve kože oziroma iz te ali one države. Oglejmo si zdaj nekaj biblijskih za vse čase veljavnih in ‚zares zanesljivih‘ nasvetov.
11. H kakšnemu mnenju glede discipliniranja otrok so pred nekaj desetletji navajali starše?
11 Pred nekaj desetletji so mnoge starše prevzele »nove ideje« o vzgoji otrok in mislili so, da je »prepovedano prepovedati«. Bali so se, da ne bi otroci, če bi jih s čim omejevali, doživljali čustvenih bolečin in frustracij. Dobronamerni svetovalci so trdili, da naj bi se starši pri otrocih ogibali vsakega ukrepa, ki je ostrejši od najblažjega opomina. Toda mnogi takšni strokovnjaki zdaj »starše spodbujajo, naj le bodo malo strožji, naj spet vzamejo vajeti v svoje roke«, kot to piše v The New York Times.
12. Kaj pomeni grški samostalnik, preveden z »disciplina«, in zakaj otroci tako disciplino potrebujejo?
12 Biblija pa je vselej imela določen in uravnovešen nasvet za vzgojo otrok. Takole svetuje: »Očetje, ne dražite svojih otrok, temuč vzrejajte jih v strahu in svarjenju Gospodovem [v Jehovovi disciplini in umski uravnavi, NW].« (Efežanom 6:4) Grški samostalnik, preveden z »disciplina«, pomeni »vzrejo, vzgojo, pouk«. Biblija pravi, da starši z disciplino oziroma poukom dokazujejo svojo ljubezen. (Pregovori 13:24) Otroci lepo napredujejo le ob jasno določenih moralnih smernicah, ki jim tudi pomagajo privzgojiti čut za to, kaj je prav in kaj narobe. Ob takšnem primernem discipliniranju se počutijo varne, starši pa jim s tem povedo, da jim je mar zanje in za to, v kakšno osebnost se oblikujejo. (Primerjaj Pregovori 4:10–13.)
13. a) Kako Biblija svari starše glede discipliniranja? b) Kakšno discipliniranje priporoča Biblija?
13 Toda Biblija starše glede discipliniranja tudi svari. Starši avtoritete nikoli ne bi smeli uveljavljati grobo. (Pregovori 22:15) Otrok nikoli ne bi smeli neusmiljeno kaznovati. V družinah, ki živijo po Bibliji, nima mesta telesno nasilje. (Psalm 11:5) Prav tako ne čustveno nasilje, kot so grobo govorjenje, stalno kritiziranje in zbadljiv sarkazem, ki lahko otroku vzame vso voljo. (Primerjaj Pregovori 12:18.) Biblija starše modro svari: »Očetje, ne dražite otrok svojih, da ne bodo malosrčni [ali: »da jih ne spravite ob voljo,« Phillips].« (Kološanom 3:21) Priporoča preventivno ukrepanje. Starše v Peti Mojzesovi knjigi 11:19 spodbuja, naj izkoristijo čisto vsakdanje priložnosti, da bi v svoje otroke vcepili moralne in duhovne vrednote. Takšen jasen, razumen nasvet o vzgoji otrok je danes prav tako primeren, kot je bil v biblijskih časih.
14., 15. a) Kako je Biblija več kot le knjiga modrih nasvetov? b) Kateri biblijski pouk lahko moškim in ženskam različnih ras in narodov pomaga, da na druge gledajo kot na sebi enake?
14 Biblija pa ni le knjiga modrih nasvetov. Njeno sporočilo nam trka na srce. V Listu Hebrejcem 4:12, EI, beremo: »Božja beseda je namreč živa in silovita, ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca.« Oglejmo si zdaj samo en zgled, kakšno motivacijsko moč ima Biblija.
15 Ljudi danes delijo rasne, nacionalne in etnične pregrade. Zaradi teh umetno ustvarjenih zidov se je po vsem svetu v vojnah prelilo že veliko nedolžne krvi. Biblija pa streže s poukom, ki moškim in ženskam različnih ras in narodov pomaga, da znajo druge šteti za sebi enake. V Dejanjih apostolov 17:26 na primer beremo, da je Bog »iz ene krvi [naredil] ves rod človeški«. Iz tega vidimo, da je na zemlji v bistvu samo ena rasa – in to človeška! Biblija nas še spodbuja, naj bomo »posnemalci Boga«, za katerega pravi: »[On] ne gleda na lice, temuč v vsakem narodu mu je prijeten, kdor se ga boji in dela pravično.« (Efežanom 5:1; Dejanja 10:34, 35) Vse, ki se resnično trudijo živeti po biblijskih naukih, to spoznanje združuje. Seže namreč najgloblje, v samo srce in premaga razdiralne pregrade, ki jih je naredil človek. Pa se to v današnjem svetu obnese?
16. Povejte doživetje, ki dokazuje, da so Jehovove priče prava mednarodna bratovščina.
16 Čisto gotovo se! Jehovove priče so dobro poznani po svojem mednarodnem bratstvu, ki zedinja ljudi različnih preteklosti in iz različnih okolij, ljudi, ki sicer ne bi drug z drugim živeli v miru. Med etničnimi spopadi v Ruandi so denimo Jehovove priče iz obeh plemen ščitili svoje krščanske brate in sestre iz drugega plemena in pri tem tvegali celo svoje življenje. Tako je neki hutujski Priča pri sebi doma skril šestčlansko tutsijsko družino iz svoje občine. Na žalost so to družino nazadnje našli in vse pobili. Hutujski brat in njegova družina pa so si nakopali jezo ubijalcev, zato so morali pobegniti v Tanzanijo. Poročajo še o mnogih podobnih doživetjih. Jehovove priče radi priznajo, da je takšna enotnost mogoča zato, ker jim je globoko v srce prodrla motivacijska moč biblijskega sporočila. In prav to, da Biblija v tem sovraštva polnem svetu uspeva združevati ljudi, je močan dokaz, da je od Boga.
Knjiga resničnih prerokb
17. Kako se biblijske prerokbe razlikujejo od človeških napovedi?
17 »Nobena prerokba v Svetem pismu ni stvar zasebne razlage,« piše v Drugem Petrovem listu 1:20, EI. Biblijske prerokbe niso le strokovna ugibanja prerokov, ki bi jih oblikovali na podlagi lastnega razlaganja opazovanega toka dogajanj v obstoječih svetovnih zadevah. Preroki tudi niso zapisovali nejasnih napovedi, ki bi lahko ustrezale v bistvu vsemu, kar bi se v prihodnosti še zgodilo. Za zgled si oglejmo biblijsko prerokbo, ki je bila izjemno določna in je napovedala nekaj čisto drugega, kot pa so tedaj živeči ljudje morda pričakovali.
18. Zakaj so se prebivalci starega Babilona gotovo počutili zelo varne in kaj je Izaija vseeno napovedal za Babilon?
18 Babilon, prestolnica babilonskega imperija, je bil v 7. stoletju pr. n. š. navidez nepremagljiv. Raztezal se je na bregovih Evfrata, ki je bil kot širok in globok jarek, iz katerega so speljali mrežo kanalov. Poleg tega je mesto ščitilo še močno dvojno obzidje, oprto na številne obrambne stolpe. Prebivalci mesta so se prav gotovo čutili zelo varne. Kljub temu pa je v osmem stoletju pr. n. š., predno se je Babilon povzpel do viška svoje slave, prerok Izaija napovedal: »Babilon [. . .] bode podoben Sodomi in Gomori, ki ju je Bog razdejal. Ne bo se vekomaj v njem prebivalo, nihče se v njem ne nastani od roda do roda, tudi Arabec ne postavi tam šotora, niti pastirjem ne bodo tam počivale črede.« (Izaija 13:19, 20) Gotovo ste opazili, da prerokba ni napovedala le tega, da bo Babilon razdejan, temveč tudi, da bo za večno nenaseljen. Zares drzne napovedi! Bi bilo mogoče, da je Izaija to prerokbo napisal, že po tem, ko bi bil priča uničenju Babilona? Zgodovina odgovarja nikalno!
19. Zakaj se Izaijeva prerokba ni popolnoma spolnila 5. oktobra 539 pr. n. š.?
19 Ponoči 5. oktobra 539 pr. n. š. je medo-perzijska vojska pod poveljstvom Cira Velikega zavzela Babilon. Vendar pa se Izaijeva prerokba takrat še ni povsem spolnila. Po Cirovem zavzetju je bil Babilon, četudi ne več tako mogočen, naseljen še stoletja. V drugem stoletju pr. n. š., približno takrat ko so prepisovali mrtvomorski Izaijev zvitek, so Babilon zavzeli Parti, pa tudi sicer so se zanj bojevali okoliški narodi, zanje je bil nekaj najboljšega, kar lahko dobijo. Judovski zgodovinar Jožef tudi poroča, da je v prvem stoletju pr. n. š. v mestu živelo »veliko število« Judov. V The Cambridge Ancient History pa še beremo, da je Babilon leta 24 n. š. palmirskim trgovcem predstavljal donosno trgovsko kolonijo. Babilon torej še v prvem stoletju n. š. ni bil popolnoma opustošen; toda Izaijeva knjiga je bila dokončana že veliko pred tem. (1. Petrov 5:13)
20. Kaj dokazuje, da od Babilona nazadnje ni ostalo drugega kot le ‚kupi kamenja‘?
20 Izaija ni dočakal časa, ko je Babilon postal nenaseljen. Toda kot je napovedovala prerokba, so od Babilona nazadnje res ostali le ‚kupi kamenja‘. (Jeremija 51:37) Hebrejski učenjak Hieronim (rodil se je v četrtem stoletju n. š.) je povedal, da je bil Babilon v njegovih dneh lovno področje, kjer so se potikale »vsakovrstne živali«. In zapuščen je še danes. Resda takšna ali drugačna obnovitvena dela v Babilonu morda kot turistična znamenitost privlačijo obiskovalce, toda njegovi ‚sinovi in potomci‘ so odšli za večno, prav tako kot je to napovedal Izaija. (Izaija 14:22, EI)
21. Zakaj so zvesti preroki lahko napovedali prihodnost z nezmotljivo točnostjo?
21 Izaijeve prerokbe torej niso bile le strokovna ugibanja. Niti ni le v obliki prerokbe zapisoval zgodovine. Izaija je bil pravi prerok, tako kot so bili tudi drugi zvesti biblijski preroki. Zakaj so bili ti možje zmožni nečesa, česar ni zmogel noben drug človek: z nezmotljivo točnostjo napovedati prihodnost? Odgovor je kot na dlani. Prerokbe so od Jehova, Boga prerokb, od Tistega, ‚ki oznanja od početka konec‘. (Izaija 46:10)
22. Zakaj bi morali narediti vse, kar je v naši moči, da bi iskreno čuteče ljudi spodbudili, naj sami preiščejo Biblijo?
22 Torej: ali je Biblija vredna, da jo preiščemo? Mi vemo, da je! Mnogi ljudje pa o tem niso ravno prepričani. O Bibliji so si ustvarili neko mnenje, pa je morda niti prebrali niso. Spomnimo se profesorja, ki smo ga omenili na začetku prejšnjega članka. Privolil je v biblijski pouk in ko je tako Biblijo skrbno preiskal, je prišel do sklepa, da je ta knjiga od Boga. Krstil se je kot Jehovova priča in danes je starešina! Naredimo vse, kar je v naših močeh, da bi iskreno čuteče ljudi spodbudili, naj sami preiščejo Biblijo in si šele nato ustvarijo mnenje o njej. Prepričani smo, da bodo ob lastnem poštenem preiskovanju spoznali, da je ta edinstvena knjiga, Biblija, v resnici knjiga za vse ljudi!
Ali lahko pojasnite?
◻ Kako bi lahko iz mojzesovske postave pokazali, da Biblija ni človeškega izvora?
◻ Katera biblijska za vse čase veljavna načela so uporabna v današnjem življenju?
◻ Zakaj ni mogoče, da bi bila prerokba iz Izaija 13:19, 20 napisana šele po v njej omenjenem dogodku?
◻ K čemu bi morali spodbuditi iskreno čuteče ljudi in zakaj?
[Okvir na strani 19]
Kako pa je z nedokazljivim?
V Bibliji najdemo kar nekaj izjav, za katere ni nikjer kakih fizičnih dokazov. Ne da se denimo znanstveno niti dokazati niti ovreči tistega, kar govori o nevidnem področju, ki ga poseljujejo duhovna stvarjenja. Ali je zaradi takšnih nedokazljivih odlomkov Biblija nujno v nasprotju z znanostjo?
S tem vprašanjem se je ukvarjal planetarni geolog, ki je pred leti začel preučevati Biblijo z Jehovovimi pričami. »Moram priznati, da mi je bilo sprva težko sprejeti Biblijo, ker pač nekaterih biblijskih izjav nisem mogel znanstveno dokazati,« se spominja. Ta iskreni mož je še naprej preučeval Biblijo in se nazadnje prepričal, da razpoložljivi dokazi zgovorno pričajo, da je Božja Beseda. »Nič več nisem toliko stremel za tem, da bi imel dokaz za vsako stvar v Bibliji,« pojasnjuje. »Znanstveno usmerjen človek mora biti pripravljen Biblijo preiskovati iz duhovnega izhodišča ali pa ne bo nikoli sprejel resnice. Od znanosti pač ne moremo pričakovati, da bo lahko dokazala vsak biblijski odlomek. Toda samo zaradi tega, ker določenih odlomkov ni mogoče dokazati, ti še niso neresnični. Pomembno je eno: povsod, kjer je to mogoče dokazati, je Biblijina točnost potrjena.«
[Slika na strani 17]
Mojzes je zapisal higienske predpise, ki so bili za tiste čase zelo napredni