Ali bo vaše delo prestalo ogenj?

,Vsak naj gleda, kako zida [na temelj].‘ (1. KORINČANOM 3:⁠10)

 1. Kaj upajo zvesti kristjani glede morebitnih učencev?

KRŠČANSKI zakonski par občuduje svojega novorojenčka. Kraljestveni oznanjevalec vidi na obrazu biblijskega učenca vedeželjen izraz, poln navdušenja. Krščanski starešina, ki poučuje z odra, med navzočimi opazi novozainteresiranega, ki vneto išče biblijske stavke. Srca teh zvestih Jehovovih služabnikov so polna upanja. Ne morejo si kaj, da se ne bi vprašali: ,Ali bo ta človek vzljubil Jehova, mu pričel služiti in tudi ostal zvest?‘ Seveda to ne pride kar tako, samo po sebi. Za takšen izid se je treba potruditi.

 2. Kako je apostol Pavel spomnil hebrejske kristjane, da je delo poučevanja zelo pomembno, in h kakšni samopreiskavi nas to lahko spodbudi?

² Apostol Pavel, vešč učitelj, je poudaril pomembnost poučevanja in pridobivanja v učence, ko je pisal: »Po času bi morali biti že učitelji.« (Hebrejcem 5:12) Glede na to, kako dolgo so kristjani, ki jim je pisal, že verovali, so kaj malo napredovali. Ne le da niso bili pripravljeni učiti druge, tudi nje same je bilo treba spomniti na temeljne vidike resnice. Dobro je, da danes vsi kdaj pa kdaj pretehtamo svoje učiteljske sposobnosti in premislimo, kako se lahko še zboljšamo. V nevarnosti so življenja. Kaj lahko storimo?

 3. a) S čim je apostol Pavel primerjal pridobivanje v krščanske učence? b) Kakšno veliko prednost imamo kot krščanski gradbeniki?

³ Pavel je v razsežni ponazoritvi pridobivanje v učence primerjal z gradnjo stavbe. To ponazoritev je začel z besedami: »Božji namreč smo sodelavci; Božja njiva, Božje poslopje ste vi.« (1. Korinčanom 3:9) Sodelujemo torej v gradnji, ki se tiče ljudi; pomagamo jim zrasti v Kristusove učence. To počnemo kot sodelavci Tistega, ki »je vse napravil«. (Hebrejcem 3:4) Kakšna prednost je to! Poglejmo si, kako nam lahko Pavlov navdihnjeni nasvet Korinčanom pomaga, da bi postali pri svojem delu bolj vešči. Osredinili se bomo predvsem na naše ,poučevanje‘. (2. Timoteju 4:⁠2)

Polaganje pravega temelja

 4. a) Kakšna je bila Pavlova vloga pri krščanski gradnji? b) Zakaj bi lahko rekli, da so Jezus in njegovi poslušalci vedeli, kako pomembni so dobri temelji?

⁴ Zgradba je lahko čvrsta in trajna, če ima dober temelj. Zato je Pavel napisal: »Po milosti Božji, ki mi je dana, sem položil kakor moder zidar [delovodja, NW] temelj.« (1. Korinčanom 3:10) Jezus Kristus je povedal podobno ponazoritev. V njej je hiša prestala nevihto, ker jo je njen graditelj postavil na trden temelj. (Lukež 6:47–49) Jezus se je povsem zavedal, kako pomembni so temelji. Bil je navzoč, ko je Jehova polagal temelj Zemlji.a (Pregovori 8:29–31) Dobre temelje so cenili tudi Jezusovi poslušalci. Občasne poplave in potrese v Palestini so namreč prestale samo hiše z dobrimi temelji. Na kakšen temelj pa je mislil Pavel?

 5. Kdo je temelj krščanske občine in kako je bilo to napovedano?

⁵ Pavel je napisal: »Kajti drugega temelja ne more nihče položiti razen tega, ki je položen, ki je Jezus Kristus.« (1. Korinčanom 3:11) To ni bilo prvič, da je bil Jezus primerjan s temeljem. Pravzaprav je bilo v Izaiju 28:16 napovedano: »Tako [pravi] Gospod Jehova: Glej, za podstavo sem jaz položil na Sionu kamen, kamen izkušen, dragocen vogelnik, za temelj najtrdnejši.« Jehova je že zdavnaj nameraval postaviti Sina za temelj krščanske občine. (Psalm 118:22; Efežanom 2:19–22; 1. Petrov 2:4–6)

 6. Kako je Pavel dal korintskim kristjanom dober temelj?

⁶ Kaj je temelj posameznih kristjanov? Pavel je dejal, da pravi kristjan nima drugega temelja kot le tistega, ki je položen v Božji Besedi: Jezusa Kristusa. Pavel je gotovo polagal takšen temelj. V Korintu, kjer so ljudje visoko cenili filozofijo, nanje ni skušal narediti vtisa s svetno modrostjo. Ne, Pavel je oznanjeval ,Kristusa na [kol] razpetega‘, ki so ga narodi zavračali kot veliko »neumnost«. (1. Korinčanom 1:23) Pavel je učil, da je Jezus osrednja osebnost v Jehovovih namenih. (2. Korinčanom 1:20; Kološanom 2:2, 3)

 7. Kaj lahko spoznamo iz Pavlove omembe, da je sam »moder delovodja«?

⁷ Pavel je omenil, da je tako učil »kot moder delovodja« [NW]. To ni bila samoljubna izjava. Z njo je le priznal, da mu je Jehova dal čudoviti dar, dar za organiziranje oziroma vodenje dela. (1. Korinčanom 12:⁠28, SSP) Danes resda nimamo čudežnih darov, kot so jih imeli kristjani v prvem stoletju. Morda tudi menimo, da sami nimamo učiteljskega daru. Vendar ga imamo, in to v pomembnem smislu. Upoštevajmo naslednje: Jehova nam pomaga s svetim duhom. (Primerjaj Lukež 12:11, 12.) Poleg tega ga ljubimo in poznamo osnovne nauke njegove Besede. To so resnično čudoviti darovi, s katerimi poučujemo druge. Odločimo se, da bomo z njimi polagali pravi temelj.

 8. Kako polagamo temelj, Kristusa, v morebitne učence?

⁸ Ko polagamo temelj, Kristusa, ne pravimo, da je nemočen dojenček v jaslih, niti da je enak Jehovu v trojici. Ne, takšne nesvetopisemske zamisli sestavljajo temelj lažnih kristjanov. Mi nasprotno učimo, da je Jezus bil največji človek, kar jih je kdaj živelo, da je za nas dal svoje popolno življenje in da danes vlada v nebesih kot od Jehova postavljeni kralj. (Rimljanom 5:8; Razodetje 11:15) Prizadevamo si tudi motivirati učence, da bi hodili po Jezusovih stopinjah in posnemali njegove lastnosti. (1. Petrov 2:21) Želimo, da bi jih močno ganili Jezusova gorečnost za strežbo, sočutje z nizkimi in zatiranimi, usmiljenje do grešnikov, strtih zaradi lastnih občutkov krivde, in njegov neomajen pogum v preskušnjah. Jezus je zares veličasten temelj. Toda kaj pride zatem?

Graditi s pravimi materiali

 9. Kaj je Pavla, čeprav je predvsem postavljal temelj, skrbelo glede tistih, ki so sprejeli resnico, o kateri je učil?

⁹ Pavel je pisal: »Če pa kdo zida na ta temelj zlato, srebro, drago kamenje, drva, seno, strn: vsakega delo postane očitno; kajti dan ga razodene, ker se v ognju odkrije, in ogenj preizkusi delo vsakega, kakšno je.« (1. Korinčanom 3:12, 13) Kaj je Pavel s tem mislil? Upoštevajmo ozadje. Pavel je predvsem polagal temelj. Na misijonarskih potovanjih je hodil iz mesta v mesto in oznanjeval mnogim, ki še niso nikoli slišali o Kristusu. (Rimljanom 15:20) Ko so ljudje sprejemali resnico, o kateri je učil, je ustanavljal občine. Pavla je za te zveste zelo skrbelo. (2. Korinčanom 11:28, 29) Vendar se je zaradi svojega dela moral seliti. Tako je po 18 mesecih postavljanja temelja v Korintu odšel iz tega kraja, da je oznanjeval še po drugih mestih. Vseeno pa se je še vedno močno zanimal, kako drugi nadaljujejo delo, ki ga je tam prej opravljal. (Dejanja 18:8–11; 1. Korinčanom 3:⁠6)

10., 11. a) Kako je Pavel primerjal različne vrste gradbenih materialov? b) Kakšne vrste dobesednih zgradb so bile verjetno v starem Korintu? c) Kakšne vrste zgradb verjetneje prestanejo požar in kaj se lahko iz tega naučijo kristjani, ki pridobivajo v učence?

¹⁰ Zdi se, da so nekateri na temelj, ki ga je v Korintu postavil Pavel, slabo gradili. Pavel je na ta problem opozoril s primerjanjem dveh vrst gradbenih materialov: na eno stran je postavil zlato, srebro in dragoceno kamenje, na drugo pa les, seno in strn. Stavba je lahko zgrajena iz dobrih, trajnih, negorljivih materialov, lahko pa se jo v naglici postavi iz materialov, ki so začasni, kratkotrajni in vnetljivi. V velikem mestu, kakršen je bil Korint, je gotovo bilo veliko zgradb obeh vrst. Tam so stali mogočni templji iz masivnih, dragih kamnitih blokov, ki so morda bili delno prevlečeni ali okrašeni z zlatom in srebrom.b Ta trajna poslopja so se verjetno veličastno dvigala iznad bližnjih kolib, bornih koč in tržnih lop iz grobo izdelanih lesenih ogrodij, pokritih s slamo.

¹¹ Kaj pa bi se s temi zgradbami zgodilo v požaru? Odgovor nam je dobro znan, poznali pa so ga tudi v Pavlovih dneh. Pravzaprav je leta 146 pr. n. š. rimski general Mummius mesto Korint premagal in požgal. Takrat so bile mnoge zgradbe iz lesa, sena ali strna gotovo povsem uničene. Kaj pa se je zgodilo s čvrstimi kamnitimi stavbami, okrašenimi s srebrom ali zlatom? Te so se nedvomno ohranile. Pavlovi učenci v Korintu so gotovo lahko dnevno hodili mimo teh zgradb – ponosnih, kamnitih preživelcev katastrof, zaradi katerih so bile njihove manj zdržljive sosede že zdavnaj zravnane z zemljo. Kako živo je torej Pavel opozoril na bistvo! Kadar poučujemo, bi nase morali gledati kot na gradbenike. Želimo delati z najboljšimi, najtrajnejšimi mogočimi materiali. Tako bo bolj verjetno, da bo naše delo ostalo. Kaj so ti trajni materiali in zakaj je tako pomembno, da jih uporabljamo?

Ali bo vaše delo prestalo ogenj?

12. Kako so nekateri korintski kristjani gradili površno?

¹² Pavel je očitno menil, da so nekateri kristjani v Korintu slabo gradili. Kaj je bilo narobe? Sobesedilo pokaže, da je bilo v občini razkolništvo, občudovali so ljudi, čeprav so s tem tvegali enotnost občine. Nekateri so govorili »Jaz sem Pavlov«, medtem ko so drugi vztrajali »Jaz pa Apolov«. Očitno so nekateri imeli previsoko mnenje o svoji modrosti. Ne preseneča nas torej, da so tamkajšnje ozračje prežemali meseno razmišljanje, duhovna nezrelost in vse večja »zavist in prepir«. (1. Korinčanom 1:12; 3:1–4, 18) Takšna stališča so se gotovo odražala v poučevanju v občini in strežbi. Posledica tega je bila, da so delo pridobivanja v učence opravljali površno, kakor da bi gradili z manjvrednimi materiali. Takšna gradnja ne bi preživela ,ognja‘. O kakšnem ognju pa je Pavel govoril?

13. Kaj predstavlja ogenj v Pavlovi prispodobi in česa naj bi se vsi kristjani zavedali?

¹³ V življenju vsi okusimo ogenj – preskušnje vere. (Janez 15:20; Jakob 1:2, 3) Korintski kristjani so morali vedeti, kakor tudi mi danes, da vsak, kogar poučujemo o resnici, bo preskušan. Če slabo poučujemo, bodo lahko rezultati kaj žalostni. Pavel je svaril: »Če ostane komu delo, katero je postavil na njem, prejme plačilo; če komu delo zgori, prejme škodo, sam pa bo zveličan, ali tako, kakor po ognju.«c (1. Korinčanom 3:14, 15)

14. a) Kako lahko kristjani, ki pridobivajo v učence, ,prejmejo škodo‘ in kako so lahko kljub temu rešeni kakor po ognju? b) Kako lahko zmanjšamo tveganje, da utrpimo izgubo?

¹⁴ To so zares streznjujoče besede! Trdo delati, da bi nekomu pomagali postati učenec, potem pa videti le, kako podleže skušnjavi ali preganjanju in sčasoma zapusti pot resnice, je lahko zelo boleče. To priznava tudi Pavel, ko pravi, da v takšnih primerih utrpimo škodo. To je lahko tako boleče, da je našo rešitev opisal kot rešitev »po ognju«. Podobni smo torej človeku, ki je v požaru izgubil vse, sam pa je komaj ušel. Kaj lahko torej naredimo, da bi zmanjšali tveganje izgube? Gradimo s trajnimi materiali! Če učence poučujemo tako, da dosežemo njihovo srce, jih spodbujamo, da cenijo dragocene krščanske lastnosti, kot so modrost, sprevidevnost, strah pred Jehovom in pristno vero, potem gradimo s trajnimi, negorljivimi materiali. (Psalm 19:9, 10; Pregovori 3:13–15; 1. Petrov 1:6, 7) Tisti, ki si te lastnosti pridobijo, bodo še naprej spolnjevali Božjo voljo; njihovo upanje, da bodo večno živeli, je gotovo. (1. Janezov 2:17) Kako lahko torej Pavlovo prispodobo praktično uporabimo? Razmislimo o nekaterih primerih.

15. Kako lahko zagotovimo, da pri biblijskih učencih ne bi površno gradili?

¹⁵ Pri poučevanju biblijskih učencev nikoli ne bi smeli ljudi bolj poveličevati kakor Boga Jehova. Ne poučujemo jih s ciljem, da bi na nas gledali kot na glavni vir modrosti. Želimo, da bi iskali vodstvo pri Jehovu, njegovi Besedi in organizaciji. Zato jim na vprašanja ne odgovarjamo enostavno s tem, kar o rečeh menimo mi osebno. Ne, učimo jih, naj si odgovore poiščejo v Bibliji in izdajah, s katerimi nas oskrbuje »zvesti in preudarni suženj«. (Matevž 24:45–47, NW) Zaradi podobnih razlogov tudi pazimo, da do biblijskih učencev nismo lastniški. Namesto, da smo nejevoljni, če se drugi zanimajo zanje, bi učence morali spodbujati, naj ,se razširijo‘ v ljubezni, naj spoznajo in cenijo kar največ članov občine. (2. Korinčanom 6:12, 13)

16. Kako lahko starešine gradijo z negorljivimi materiali?

¹⁶ Pri gradnji učencev imajo pomembno vlogo tudi krščanski starešine. Kadar poučujejo pred občino, si prizadevajo graditi z negorljivimi materiali. Morda se zelo razlikujejo v sposobnosti poučevanja, izkušnjah in osebnosti, vendar teh razlik ne izkoriščajo, da bi si pridobili svoje sledilce. (Primerjaj Dejanja 20:29, 30.) Ne vemo natanko, zakaj so nekateri v Korintu govorili »Jaz sem Pavlov« ali »Jaz pa Apolov«. Toda lahko smo povsem prepričani, da takšnega razdiralnega razmišljanja ni širil nobeden od teh dveh zvestih starešin. Pavlu takšno mišljenje ni laskalo, temveč ga je odločno zavrnil. (1. Korinčanom 3:5–7) Podobno se tudi današnji starešine zavedajo, da pasejo »čredo Božjo«. (1. Petrov 5:⁠2) Ta ne pripada nobenemu človeku. Zato starešine odločno zavračajo kakršno koli težnjo, da bi kdo nadvladal nad čredo ali starešinstvom. Vse dokler jih motivira ponižna želja, da služijo občini, dosegajo srca in pomagajo ovcam, da služijo Jehovu iz vse duše, gradijo z negorljivimi materiali.

17. Kako si krščanski starši prizadevajo graditi z negorljivimi materiali?

¹⁷ Za to gradnjo se močno zanimajo tudi krščanski starši. Kako srčno si želijo, da bi svoje otroke videli večno živeti! Zaradi tega si močno prizadevajo ,vcepiti‘ načela Božje Besede v njihova srca. (5. Mojzesova 6:6, 7, NW) Nočejo, da bi njihovi otroci poznali resnico le kot sklop pravil ali litanijo dejstev, ampak kot polno, nagrajujoče in srečno življenje. (1. Timoteju 1:11) Ljubeči starši hočejo otroke vzgojiti v zveste Kristusove učence, zato si prizadevajo graditi z negorljivimi materiali. Z otroki so potrpežljivi, pomagajo jim znebiti se lastnosti, ki jih Jehova sovraži, in razvijati tiste, ki jih ima rad. (Galatom 5:22, 23)

Kdo je odgovoren?

18. Zakaj za to, da učenec zavrne zdravi nauk, morda ni vedno kriv tisti, ki si ga je prizadeval poučevati in vzgajati?

¹⁸ Ob tej razpravi se poraja pomembno vprašanje. Ali smo bili slabi učitelji oziroma ali smo gradili z manjvrednimi materiali, če kdo, kateremu smo se trudili pomagati, odpade od resnice? Ni nujno. Pavlove besede nas nedvomno spomnijo, da je sodelovanje pri gradnji učencev velika odgovornost. Želimo delati vse, kar je v naši moči, da bi gradili kvalitetno. Toda Božja Beseda nam ne pravi, da nosimo vso odgovornost in da smo krivi, kadar se tisti, katerim si prizadevamo pomagati, odvrnejo od resnice. Poleg naše vloge gradbenikov so tu še drugi dejavniki. Bodimo denimo pozorni na to, kaj Pavel pravi celo o učitelju, ki je slabo gradil: »Prejme škodo, sam pa bo zveličan.« (1. Korinčanom 3:15) Kaj moramo torej skleniti, če bo graditelj navsezadnje rešen, čeprav je krščanska osebnost, ki si jo je prizadeval vgraditi v učenca, v ognjeni preskušnji ,zgorela‘? Seveda to, da je za učenčevo odločitev, ali bo ravnal zvesto ali ne, pred Jehovom najbolj odgovoren učenec sam.

19. O čem bomo razpravljali v naslednjem članku?

¹⁹ Osebna odgovornost je zelo pomembna. Zadeva vsakogar od nas. Kaj določno o tem pravi Biblija? O tem bomo razpravljali v naslednjem članku.

[Podčrtna opomba]

Kako bi odgovorili?

◻ Kaj je »temelj« pravega kristjana in kako je položen?

◻ Kaj se lahko naučimo iz različnih vrst gradbenih materialov?

◻ Kaj predstavlja »ogenj« in kako lahko povzroči, da kdo »prejme škodo«?

◻ Kako lahko biblijski poučevalci, starešine in starši gradijo z negorljivimi materiali?

[Slika na strani 9]

V mnogih starodavnih mestih so ob negorljivih kamnitih zgradbah stale tudi slabo grajene