»Čujte«

»Čujte torej, ker ne veste, katerega dne pride Gospod vaš.« (MATEVŽ 24:42)

 1. Kaj Jehovovi služabniki menijo o svoji dolgoletni posvečeni službi? Navedite zgled.

MNOGI dolgoletni Jehovovi služabniki so spoznali resnico, ko so bili še mladi. Ti vneti preučevalci Biblije so podobno kakor kupec, ki je, potem ko je našel dragocen biser, prodal vse svoje imetje, da ga je lahko kupil, zatajili sami sebe in posvetili svoje življenje Jehovu. (Matevž 13:45, 46; Marko 8:34) Kaj občutijo ob tem, ko morajo na izpolnitev Božjih namenov z zemljo čakati dlje, kot so morda pričakovali? Ničesar ne obžalujejo! Istega mnenja so, kot je bil brat A. H. Macmillan, ki je po več kot šestih desetletjih posvečene službe Bogu rekel: »Bolj kakor kdaj prej sem odločen vztrajati v veri. Zaradi vere mi je bilo vredno živeti in še vedno mi pomaga, da brez strahu zrem v prihodnost.«

 2. a) Kateri času primeren nasvet je dal Jezus svojim sledilcem? b) O katerih vprašanjih bomo razpravljali v tem članku?

² Kaj pa vi? Ne glede na svojo starost razmislite o Jezusovih besedah: »Čujte torej, ker ne veste, katerega dne pride Gospod vaš.« (Matevž 24:42) V tej preprosti izjavi se skriva globoka resnica. Ne vemo sicer, katerega dne bo Gospod prišel izvršit obsodbo nad to hudobno stvarnostjo; pravzaprav nam tega sploh ni treba vedeti. Vseeno pa nam je treba živeti tako, da ob njegovem prihodu ne bomo imeli česa obžalovati. Kateri biblijski zgledi nam bodo pomagali, da bomo ostali čuječi? Kako je potrebo po tem ponazoril Jezus? In kaj nam danes dokazuje, da res živimo v zadnjih dneh te brezbožne stvarnosti?

Svarilen zgled

 3. V čem so danes mnogi ljudje podobni tistim v Noetovih dneh?

³ Današnji ljudje so v mnogočem podobni moškim in ženskam, ki so živeli v Noetovih dneh. Zemlja je bila takrat polna nasilja in nagibi človekovega srca so bili »samo hudo ves čas«. (1. Mojzesova 6:5) Večina se je ukvarjala pretežno z vsakodnevnimi življenjskimi opravili. Toda še preden je Jehova povzročil veliki potop, je dal ljudem priložnost, da se pokesajo. Noetu je zaupal nalogo oznanjevanja in Noe je ubogal. Kot ‚glasnik pravičnosti‘ je služil morda kakih 40, 50 ali še več let. (2. Petrov 2:5) Vendar se ljudje za Noetovo svarilno sporočilo niso zmenili. Niso bili čuječi. Zato je izvršitev Jehovove obsodbe preživel le Noe s svojo družino. (Matevž 24:37–39)

 4. V kakšnem smislu lahko rečemo, da je bila Noetova strežba uspešna, in kako se lahko isto reče za vaše oznanjevanje?

⁴ Ali je bila Noetova strežba uspešna? Ne sodite zgolj po majhnem številu ljudi, ki so se odzvali. Noe je z oznanjevanjem dosegel namen ne glede na odziv ljudi. Zakaj? Ker so ljudje tako imeli obilo priložnosti, da se odločijo, ali bodo služili Jehovu ali ne. Kako pa je z vašim oznanjevalskim področjem? Čeprav se le malo ljudi pozitivno odzove, ste zelo uspešni. Zakaj? Ker z oznanjevanjem razglašate Božje opozorilo, s tem pa opravljate nalogo, ki jo je Jezus zaupal svojim sledilcem. (Matevž 24:14; 28:19, 20)

Za Božje preroke se niso zmenili

 5. a) Kakšne razmere so vladale na Judovem v dneh Habakuka in kako so se ljudje odzivali na njegovo preroško sporočilo? b) Kako so Judje kazali sovražnost do Jehovovih prerokov?

⁵ Stoletja po potopu so razmere v Judovem kraljestvu postale zelo resne. Malikovalstvo, krivičnost, zatiranje in celo umori so bili tam nekaj vsakdanjega. Jehova je Habakuku naročil, naj ljudi posvari, da jih bo po Kaldejcih oziroma Babiloncih doletela nesreča, če se ne bodo pokesali. (Habakuk 1:5–7) Toda ljudstvo ni hotelo poslušati. Morda so razglabljali: ‚Saj je pred dobrim stoletjem prerok Izaija razglašal podobno svarilo, pa se doslej ni še nič zgodilo!‘ (Izaija 39:6, 7) In ne le, da se mnogi uradniki na Judovem niso zmenili za sporočilo, temveč so bili tudi sovražno razpoloženi do slov. Ob neki priložnosti so hoteli usmrtiti preroka Jeremija, in če takrat ne bi posredoval Ahikam, bi jim ta nakana uspela. Tudi prerok Urija je razglašal preroško sporočilo, kar je kralja Jojakima tako razjezilo, da ga je dal usmrtiti. (Jeremija 26:21–24)

 6. Kako je Jehova okrepil Habakuka?

⁶ Habakukovo sporočilo je bilo enako smelo in nepriljubljeno kakor sporočilo, katero je razglašal Jeremija, ki je pod Božjim navdihnjenjem napovedal sedemdesetletno opustošenje Juda. (Jeremija 25:8–11) Zato lahko razumemo Habakukovo stisko, ko je vzkliknil: »Doklej, GOSPOD, bom klical na pomoč in ne boš poslušal, vpil k tebi zaradi nasilja in ne boš pomagal?« (Habakuk 1:2, SSP) Jehova je Habakuku ljubeznivo odgovoril z besedami, ki so mu okrepile vero: »Kajti še velja prikazen za določeni čas in hiti do konca, in varala ne bo. Ako odlaša, je le čakaj; zakaj gotovo pride, se ne zakasni.« (Habakuk 2:3) Torej je Jehova ‚določil čas‘, ko bo naredil konec krivici in zatiranju. Če bi se Habakuku zdelo, da Jehova odlaša, mu to ne bi smelo vzeti poguma niti ga ne bi smelo upočasniti, temveč naj bi ‚čakal‘. Vsak dan je moral živeti z občutkom nujnosti. Jehovov dan se ne bo zakasnil!

 7. Zakaj je bil Jeruzalem v prvem stoletju n. š. ponovno obsojen na uničenje?

⁷ Približno dvajset let po tem, ko je Jehova govoril Habakuku, je bilo Judovo glavno mesto, Jeruzalem, uničeno. Kasneje so ga sicer ponovno zgradili, pa tudi veliko napačnih početij, ki so tako žalostila Habakuka, so odpravili. Vendar je bilo mesto zaradi nezvestobe njegovih prebivalcev v prvem stoletju n. š. znova obsojeno na uničenje. Jehova je v svojem usmiljenju poskrbel, da so ljudje pravega srca preživeli. Tokrat je sporočilo poslal po preroku, ki ni bil nihče drug, kot sam Jezus Kristus. On je leta 33 n. š. svojim sledilcem povedal: »Kadar boste pa videli, da vojske oblegajo Jeruzalem, tedaj vedite, da se je približalo razdejanje njegovo. Takrat naj, kateri so v Judeji, zbeže na gore.« (Lukež 21:20, 21)

 8. a) Kaj se je po Jezusovi smrti sčasoma morda zgodilo z nekaterimi kristjani? b) Kako so se izpolnile Jezusove preroške besede glede Jeruzalema?

⁸ Leta so minevala in nekateri kristjani v Jeruzalemu so se morda že spraševali, kdaj natanko naj bi se Jezusova prerokba izpolnila. Navsezadnje pomislite na to, kaj vse so nekateri med njimi nedvomno morali žrtvovati. Morda so zavrnili privlačne poslovne ponudbe, ker so bili odločeni ostati čuječi. Ali se je sčasoma kdo utrudil? So morda razglabljali, da Jezusove besede veljajo za kateri prihodnji rod, in ne za njihovega, in so zato sklenili, da samo zapravljajo čas? Jezusova prerokba se je začela izpolnjevati leta 66 n. š., ko je rimska vojska obkolila Jeruzalem. Kateri so ostali čuječi, so razpoznali znamenje, zbežali iz mesta in bili obvarovani pred opustošenjem Jeruzalema.

S ponazoritvijo poudarjena potreba po čuječnosti

 9., 10. a) Kako bi vi povzeli Jezusovo ponazoritev o hlapcih, ki so čakali, da se njihov gospodar vrne s svoje poroke? b) Zakaj je bilo hlapcem morda težko čakati na svojega gospodarja? c) Zakaj je hlapcem koristilo to, da so bili potrpežljivi?

⁹ Jezus je potrebo po čuječnosti poudaril tako, da je svoje učence primerjal s hlapci, ki čakajo, da se njihov gospodar vrne s svoje poroke. Vedeli so, katero noč se bo vrnil, toda ob kateri uri? Ali ob prvi nočni straži? Drugi? Ali morda ob tretji? Tega niso vedeli. Jezus je rekel: »Če pride [gospodar] ob drugi straži ali če pride ob tretji straži in jih najde tako [čuječe], blagor tistim hlapcem.« (Lukež 12:35–38) Samo zamislite si pričakovanje teh hlapcev. Z vsakim najmanjšim šumom, z vsako komaj vidno senco se je njihova nestrpnost stopnjevala: ‚Ali je morda to naš gospodar?‘

¹⁰ Kaj, če bi gospodar prišel ob drugi nočni straži, ki je trajala od okoli devete ure zvečer do polnoči? Ali bi bili vsi njegovi hlapci, tudi tisti, ki so trdo delali že vse od ranega jutra, še pokonci, da bi ga pozdravili, ali pa bi kdo od njih že spal? Kaj, če bi se gospodar vrnil ob tretji nočni straži, ki je trajala od polnoči do okoli tretje ure zjutraj? Ali bi se katerega od hlapcev zaradi gospodarjeve navidezne zamude polotilo malodušje ali celo nezadovoljstvo?a Za srečne bi bili spoznani le tisti hlapci, ki bi jih gospodar ob svojem prihodu našel čuječe. Zanje bi gotovo veljale besede iz Pregovorov 13:12: »Predolgo upanje dela srce bolno, življenja drevo pa je želja, ki se izpolni.«

11. Kako nam lahko molitev pomaga ostati čuječi?

¹¹ Kaj bi Jezusovim sledilcem med gospodarjevo navidezno zamudo pomagalo, da bi ostali čuječi? Ko je bil Jezus s tremi od svojih apostolov v Getsemanskem vrtu, jim je tik pred svojim prijetjem dejal: »Čujte in molite, da ne zajdete v izkušnjavo.« (Matevž 26:41) Peter, ki je bil ob tej priložnosti tudi navzoč, je sokristjanom leta kasneje podobno svetoval. Takole je napisal: »Vsega konec pa se je približal. Bodite torej pametni in trezni za molitve.« (1. Petrov 4:7) Jasno je torej, da bi morale biti goreče molitve del naših krščanskih navad. Nenehno moramo moliti k Jehovu, da bi nam pomagal ostati čuječi. (Rimljanom 12:12; 1. Tesaloničanom 5:⁠17)

12. Kakšna je razlika med izračunavanjem in čuječnostjo?

¹² Upoštevajte, da je Peter prav tako rekel: »Vsega konec pa se je približal.« Kako zelo pa se je približal? Ljudje ne moremo pokazati na točen dan in uro. (Matevž 24:36) Vendar je razlika, ali se mučimo z izračunavanjem, k čemur Biblija ne spodbuja, ali pa živimo v pričakovanju konca, k čemur pa Biblija spodbuja. (Primerjaj 2. Timoteju 4:3, 4; Titu 3:9.) Kako lahko med drugim pričakujemo konec? Tako, da smo zelo pozorni na dokaze, ki pričajo, da je konec blizu. Zato si sedaj poglejmo šest sklopov dokazov, ki dokazujejo, da živimo v zadnjih dneh tega brezbožnega sveta.

Šest prepričljivih sklopov dokazov

13. Kako vas Pavlova prerokba, zapisana v 3. poglavju Drugega lista Timoteju, prepriča, da živimo v »zadnjih dneh«?

¹³ Prvič: jasno vidimo izpolnjevanje prerokbe apostola Pavla glede ‚zadnjih dni‘. Pavel je napisal: »V zadnjih dneh nastanejo nevarni časi. Kajti ljudje bodo samoljubni, lakomni, širokoustni, prevzetni, opravljivi, roditeljem nepokorni, nehvaležni, nesveti, brezsrčni, nespravljivi, obrekljivi, nezmerni, surovi, nedobroljubni, izdajalci, vrtoglavi, napihnjeni, veselje bolj ljubeči nego Boga, ki sicer hranijo podobo pobožnosti, njeno moč pa so zatajili; in teh se ogiblji. Hudobni ljudje pa in sleparji bodo napredovali v slabem, varali bodo in bodo varani.« (2. Timoteju 3:1–5, 13) Mar ne vidimo, da se ta prerokba izpolnjuje v naših dneh? To lahko zanikajo samo tisti, ki se namenoma ne menijo za dejstva.b

14. Kako se besede iz Razodetja 12:9 glede Hudiča izpolnjujejo danes in kaj se bo kmalu zgodilo z njim?

¹⁴ Drugič: vidimo učinke izgona Satana in njegovih demonov iz nebes, kar je bilo napovedano v Razodetju 12:9. Tam beremo: »Vržen je bil zmaj veliki, kača stara, ki se imenuje Hudič in Satan, ki zapeljava vesoljni svet, vržen je bil na zemljo, in angeli njegovi so bili vrženi ž njim.« Na zemlji je zaradi tega nastalo veliko gorje. Še zlasti po letu 1914 je človeštvo res okusilo veliko gorja. Vendar pa v prerokbi iz Razodetja še piše, da bo Hudič, ko bo vržen na zemljo, vedel, da »ima malo časa«. (Razodetje 12:12) V tem obdobju se Satan bojuje s Kristusovimi maziljenimi sledilci. (Razodetje 12:17) Mi smo zagotovo videli učinke njegovih napadov v našem času in jih še vedno vidimo.c Toda Satan bo kmalu vržen v brezno, da »ne zapeljuje več narodov«. (Razodetje 20:1–3)

15. Kako besede iz Razodetja 17:9–11 dokazujejo, da živimo v času konca?

¹⁵ Tretjič: živimo v času osmega in hkrati zadnjega »kralja« (NW), omenjenega v prerokbi iz Razodetja 17:9–11. Apostol Janez tu omenja sedem kraljev, ki predstavljajo sedem svetovnih sil: Egipt, Asirijo, Babilon, Medo-Perzijo, Grčijo, Rim in anglo-ameriško dvojno svetovno silo. Vidi tudi ‚osmega [kralja, NW]‘, ki je »izmed sedmerih«. Ta osmi kralj, zadnji, ki ga Janez vidi, danes predstavlja Združene narode. Janez še pove, da gre ta osmi kralj »v pogubo«, za tem pa ne omeni nobenega zemeljskega kralja več.d

16. Kako dejstva, povezana z izpolnjevanjem Nebukadnezarjeve podobe iz sanj, kažejo, da živimo v zadnjih dneh?

¹⁶ Četrtič: živimo v obdobju, simboliziranem s stopali podobe, ki jo je Nebukadnezar videl v sanjah. Prerok Daniel je razložil pomen teh skrivnostnih sanj o ogromni človeški podobi. (Daniel 2:36–43) Četveri kovinski deli podobe predstavljajo različne svetovne sile, od glave (babilonski imperij) pa vse do stopal in prstov (današnje vlade). Vse svetovne sile, predstavljene s to podobo, so se pojavile na svetovnem prizorišču. In mi danes živimo v obdobju, ki ga predstavljajo stopala podobe. Nikjer pa ni govora o tem, da naj bi nastopila še kaka sila.e

17. Kako je naše oznanjevanje o Kraljestvu nadaljnji dokaz, da živimo v času konca?

¹⁷ Petič: vidimo, da se opravlja svetovno oznanjevalsko delo, o katerem je Jezus rekel, da se bo opravljalo tik pred koncem te stvarnosti. Takole je rekel: »Ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec.« (Matevž 24:14) Danes se ta prerokba izpolnjuje v doslej neprimerljivem obsegu. Resda še vedno obstajajo nedotaknjena področja in morda se bodo v od Jehova določenem času odprla še velika vrata, ki bodo vodila v večjo dejavnost. (1. Korinčanom 16:9, SSP) Vendar pa v Bibliji nikjer ne piše, da bo Jehova čakal, dokler se ne bo slehernemu posamezniku na zemlji osebno pričevalo. Dobra novica mora biti oznanjena toliko, da bo Jehova zadovoljen. Potem bo nastopil konec. (Primerjaj Matevž 10:23.)

18. Kaj bo očitno z nekaterimi maziljenci ob začetku velike stiske in kako lahko to ugotovimo?

¹⁸ Šestič: število pravih Kristusovih maziljenih učencev je vse manjše, vendar bodo nekateri ob začetku velike stiske očitno še vedno na zemlji. Člani ostanka so večidel že precej v letih in teh, ki so res maziljeni, je vsako leto manj. Vseeno pa je Jezus, ko je govoril o veliki stiski, dejal: »Ko se ne bi tisti dnevi prikrajšali, ne bi se rešil noben človek; ali zaradi izvoljencev bodo prikrajšani tisti dnevi.« (Matevž 24:21, 22) Očitno je torej, da bodo nekateri od Kristusovih »izvoljencev« ob začetku velike stiske še vedno na zemlji.f

Kaj nas še čaka?

19., 20. Zakaj je sedaj bolj kot kdaj prej nujno, da smo budni in čuječi?

¹⁹ Kaj nas še čaka v prihodnosti? Nastopili bodo razburljivi časi. Pavel je svaril, da »pride dan Gospodov tako kakor tat po noči«. O ljudeh, ki so navidez posvetno modri, pove naslednje: »Ko pravijo: Mir in varnost, tedaj jih mahoma doleti poguba.« Zato svoje bralce nadalje spodbuja: »Ne spimo kakor drugi, marveč čujmo in trezni bodimo!« (1. Tesaloničanom 5:2, 3, 6) Tako je: tisti, ki upajo, da bodo človeške ustanove vzpostavile mir in varnost, se ne zmenijo za resničnost. Takšni posamezniki trdno spijo.

²⁰ Uničenje te stvarnosti bo prišlo nenadoma. Zato, pričakujte Jehovov dan. Sam Bog je Habakuku rekel: »Se ne zakasni.« Res, še nikoli ni bilo tako pomembno, da smo čuječi.

[Podčrtna opomba]

Ali se spomnite?

• Kateri svetopisemski zgledi nam lahko pomagajo, da smo čuječi?

• Kako je Jezus ponazoril potrebo po čuječnosti?

• Katerih šest sklopov dokazov potrjuje, da živimo v zadnjih dneh?

[Slika na strani 9]

A. H. Macmillan je Jehovu zvesto služil več kot šest desetletij

[Slika na strani 10]

Jezus je svoje učence primerjal s čuječimi hlapci