‚Našel je en dragocen biser‘

»Nebeško kraljestvo [je] cilj, h kateremu se ženejo ljudje, in dosežejo ga tisti, ki se ženejo naprej.« (MATEJ 11:12)

1., 2. a) Katero redko lastnost je Jezus slikovito opisal v eni od svojih prilik o Kraljestvu? b) Kaj je Jezus dejal v priliki o dragocenem biseru?

ALI obstaja kaj, kar tako močno cenite, da bi bili pripravljeni žrtvovati vse, kar imate, samo da bi to dobili? Ljudje sicer govorijo o tem, kako predano si prizadevajo doseči nekatere cilje, kot so denar, slava, moč ali položaj. Toda le redko se zgodi, da jih kaj tako zelo privlači, da bi se bili za to pripravljeni vsemu odreči. O tej redki, vendar pohvalni lastnosti je govoril Jezus Kristus v eni od svojih številnih miselno izzivalnih prilik o Božjem kraljestvu.

² To je prilika oziroma ponazoritev, ki jo je Jezus na samem povedal svojim učencem in jo pogosto imenujejo prilika o dragocenem biseru. Jezus je takole dejal: »Nebeško kraljestvo je podobno [. . .] potujočemu trgovcu, ki je iskal zelo lepe bisere. In ko je našel en dragocen biser, je šel in takoj prodal vse, kar je imel, ter ga kupil.« (Matej 13:36, 45, 46) O čem je Jezus s to ponazoritvijo želel poučiti svoje poslušalce? In kako lahko Jezusove besede koristijo nam?

Dragocenost biserov

 3. Zakaj so bili v starih časih lepi biseri tako dragoceni?

³ Biseri so že od starodavnosti cenjeni kot okraski. V nekem viru piše, da so po mnenju rimskega učenjaka Plinija Starejšega biseri zasedali »med vsemi dragocenostmi najvišje mesto«. V nasprotju z zlatom, srebrom ali raznimi dragimi kamni bisere tvorijo živi organizmi. Splošno znano je, da lahko nekatere vrste ostrig moteče delčke – denimo drobce kamna – spremenijo v sijajne bisere, tako da jih v plasteh prekrijejo z izločkom, ki se imenuje biserovina. V starih časih so najlepše bisere nabirali predvsem v Rdečem morju, Perzijskem zalivu in Indijskem oceanu, daleč stran od Izraelove dežele. Nedvomno je Jezus ravno zaradi tega govoril o ‚potujočem trgovcu, ki je iskal zelo lepe bisere‘. Za to, da se najde zares dragocene bisere, je treba veliko truda.

 4. Kaj je osrednja misel Jezusove prilike o potujočem trgovcu?

⁴ Čeprav dragoceni biseri že od nekdaj dosegajo visoke cene, njihova denarna vrednost očitno ni bila osrednja misel Jezusove prilike. Jezus v njej ni zgolj primerjal Božjega kraljestva z dragocenim biserom, temveč je pozornost usmeril tudi na ‚potujočega trgovca, ki je iskal zelo lepe bisere,‘ in na njegov odziv, ko je tak biser tudi našel. Za potujočega trgovca z biseri bi lahko v nasprotju z običajnim prodajalcem rekli, da je bil strokovnjak v poslu. Imel je ostro oko oziroma izostren občutek, da je lahko pri kakem biseru razpoznal estetske značilnosti in prefinjene podrobnosti, zaradi katerih je bil ta nekaj posebnega. Sposoben je bil prepoznati pristne bisere in se ga ni dalo prevarati z manj kvalitetnim ali ponarejenim blagom.

5., 6. a) Kaj je še zlasti vredno omeniti glede trgovca iz Jezusove prilike? b) Kaj o potujočem trgovcu odkriva prilika o skritem zakladu?

⁵ Pri tem trgovcu je vredno omeniti še nekaj. Navaden trgovec bi morda najprej preveril tržno vrednost bisera, da bi ugotovil, koliko denarja naj zanj odšteje, da bi si ustvaril dobiček. Morda bi tudi premislil, ali je po takšnih biserih na trgu povpraševanje, tako da bi ga lahko hitro prodal. Z drugimi besedami, v interesu bi mu bilo, da se mu vložena sredstva čimprej povrnejo, ne pa, da ima biser v lasti. Toda s trgovcem iz Jezusove prilike je bilo drugače. Njemu ni šlo za denarno ali gmotno pridobitev. Bil je pripravljen žrtvovati »vse, kar je imel«, morda vse svoje imetje, da bi lahko kupil to, kar je iskal.

⁶ To, kar je človek iz Jezusove prilike storil, je bilo v očeh večine trgovcev najbrž nespametno. Premeten poslovnež se ne bi podal v tak tvegan posel. Toda trgovec iz Jezusove prilike je stvari drugače vrednotil. Zanj plačilo ni bil morebitni zaslužek, temveč veselje in zadovoljstvo, da ima nekaj, kar je neprecenljive vrednosti. To misel je Jezus pojasnil v vzporedni ponazoritvi. Dejal je: »Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na polju, ki ga je človek našel in skril. In od veselja je šel ter prodal vse, kar je imel, in kupil tisto polje.« (Matej 13:44) Da, veselje, ki ga je ta človek občutil, ko je zaklad odkril in ga dobil v last, je bilo dovolj, da se je odpovedal vsemu, kar je imel. Ali lahko tudi danes najdemo takšne ljudi? Ali obstaja kak zaklad, ki je vreden takšnega žrtvovanja?

Tisti, ki so se zavedali, kako dragoceno je Kraljestvo

 7. S čim je Jezus pokazal, da se močno zaveda, kako dragoceno je Kraljestvo?

⁷ Jezus je v tej priliki govoril o ‚nebeškem kraljestvu‘. On sam se je gotovo zavedal, kako dragoceno je to Kraljestvo. O tem dejstvu zgovorno pričujejo evangelijske pripovedi. Jezus je po krstu leta 29 n. št. »začel oznanjati in govoriti: ‚Pokesajte se, ker se je približalo nebeško kraljestvo.‘« Množice je o Kraljestvu poučeval tri leta in pol. Deželo je prehodil podolgem in počez. Potoval je »po mestih in vaseh ter oznanjal in razglašal dobro novico o Božjem kraljestvu«. (Matej 4:17; Luka 8:1)

 8. S čim je Jezus pokazal, kaj bo Kraljestvo doseglo?

⁸ Jezus je s tem, ko je po vsej deželi delal številne čudeže – med drugim je ozdravljal bolne, večkrat nahranil lačne, obvladoval je naravne sile in celo obujal mrtve – tudi pokazal, kaj bo Božje kraljestvo doseglo. (Matej 14:14–21; Marko 4:37–39; Luka 7:11–17) Nazadnje je svojo zvestovdanost Bogu in Kraljestvu dokazal s tem, da je dal svoje življenje, ko je umrl mučeniške smrti na mučilnem kolu. Prav kakor je bil potujoči trgovec pripravljen za ‚dragoceni biser‘ dati vse, kar je imel, tako je tudi Jezus živel in umrl za Kraljestvo. (Janez 18:37)

 9. Kot kakšni so se v nasprotju z večino ljudi pokazali Jezusovi zgodnji učenci?

⁹ Jezus pa je poleg tega, da je svoje življenje osredinjal na Kraljestvo, tudi zbral majhno skupino sledilcev. Ti posamezniki so se prav tako zelo zavedali, kako dragoceno je Kraljestvo. Med njimi je bil Andrej, ki je bil sprva učenec Janeza Krstnika. Ko sta Andrej in še en Janezov učenec (najverjetneje eden od Zebedejevih sinov, ki mu je prav tako bilo ime Janez) slišala Janezovo pričevanje, da je Jezus »Božje Jagnje«, ju je to takoj pritegnilo k Jezusu in pričela sta verovati vanj. Toda to še ni bilo vse. Andrej je takoj odšel k svojemu bratu Simonu in mu rekel: »Našli smo Mesija.« Kaj kmalu so tudi Simon (ki je postal znan kot Kefa oziroma Peter) ter Filip in njegov prijatelj Natanael priznali Jezusa za Mesija. Natanael je pravzaprav ganjen dejal Jezusu: »Ti si Božji Sin, ti si Izraelov kralj.« (Janez 1:35–49)

Spodbujeni k dejanjem

10. Kako so se učenci odzvali, ko jih je Jezus nekaj časa po prvem srečanju poklical?

¹⁰ Navdušenje, ki so ga Andrej, Peter, Janez in drugi občutili, ko so odkrili Mesija, bi lahko primerjali z navdušenjem, ki ga je občutil potujoči trgovec, ko je našel dragoceni biser. Kaj so zatem storili? Evangeliji nam ne povedo veliko o tem, kaj so storili takoj po prvem srečanju z Jezusom. Očitno se je večina znova lotila svojih običajnih življenjskih opravil. Kakih šest do dvanajst mesecev kasneje pa je Jezus zopet srečal Andreja, Petra, Janeza in Janezovega brata Jakoba, ko so ob Galilejskem jezeru ribarili.a Ko jih je videl, jim je dejal: ‚Pojdite za menoj in naredil vas bom za ribiče ljudi.‘ Kako so se odzvali? Glede Petra in Andreja v Matejevi pripovedi piše: »Pri priči sta pustila mreže in šla za njim.« Za Jakoba in Janeza pa beremo: »Takoj sta zapustila čoln in svojega očeta ter šla za njim.« V Lukovi pripovedi še piše, da so »pustili vse in šli za njim«. (Matej 4:18–22; Luka 5:1–11)

11. Kaj je bil verjetno razlog, da so se učenci takoj odzvali na Jezusovo povabilo?

¹¹ Ali je bil takojšen odziv učencev nepremišljena odločitev? Nikakor ne! Čeprav so se po prvem srečanju z Jezusom ponovno lotili družinskega posla, ribolova, se jim je to, kar so takrat videli in slišali, nedvomno močno vtisnilo v srce in um. Minilo je skoraj eno leto in imeli so dovolj časa, da so o vsem premislili. Sedaj pa so se morali odločiti. Ali bodo podobni potujočemu trgovcu, ki ga je ob odkritju neprecenljivega bisera srce spodbudilo, da je, kot je to opisal Jezus, »šel in takoj« naredil vse, kar je bilo treba, da je lahko ta biser kupil? To, kar so videli in slišali, je spodbudilo njihovo srce. Spoznali so, da je prišel čas, ko je treba nekaj ukreniti. Tako so, kot piše v pripovedi, brez obotavljanja pustili vse in postali Jezusovi sledilci.

12., 13. a) Kako so se odzvali mnogi, ki so slišali Jezusa? b) Kaj je Jezus dejal o svojih zvestih učencih in kaj te besede pomenijo?

¹² Kako drugačni so bili ti zvesti posamezniki od nekaterih drugih ljudi, ki jih evangelijske pripovedi omenjajo v nadaljevanju! Med njimi je bilo veliko takih, ki jih je Jezus ozdravil ali nahranil, vendar so se še naprej ukvarjali s svojimi vsakodnevnimi opravili. (Luka 17:17, 18; Janez 6:26) Nekateri so se celo izgovarjali, ko jih je Jezus povabil, naj postanejo njegovi sledilci. (Luka 9:59–62) Povsem drugače pa je Jezus kasneje dejal o zvestih posameznikih: »Od dni Janeza Krstnika doslej je nebeško kraljestvo cilj, h kateremu se ženejo ljudje, in dosežejo ga tisti, ki se ženejo naprej.« (Matej 11:12)

¹³ Kaj pomenita izraza ‚gnati se‘ in ‚gnati se naprej‘? Glede grškega glagola, iz katerega izraza izvirata, v Vine’s Expository Dictionary of Old and New Testament Words piše: »Glagol kaže na močno naprezanje.« Biblicist Heinrich Meyer pa glede te vrstice pravi takole: »S tem je opisano vneto, neustavljivo prizadevanje in trud, da se doseže prihajajoče Mesijansko kraljestvo [. . .] Tako vneto in energično (ne več mirno in pričakujoče) je zanimanje za kraljestvo.« Teh nekaj posameznikov je podobno kakor potujoči trgovec hitro ugotovilo, kaj je zares dragoceno. Zaradi Kraljestva so se bili pripravljeni odpovedati vsemu, kar so imeli. (Matej 19:27, 28; Filipljanom 3:8)

Iskanju so se pridružili še drugi

14. Kako je Jezus pripravil apostole za oznanjevanje Kraljestva in s kakšnim rezultatom?

¹⁴ Jezus je med opravljanjem svoje službe šolal še druge in jim pomagal, da so si prizadevali za Kraljestvo. Izmed svojih učencev je najprej izbral dvanajst mož in jih imenoval apostoli oziroma tisti, ki so poslani. Te je natančno poučil, kako naj opravljajo svojo službo, hkrati pa tudi opozoril na prihodnje izzive in težave. (Matej 10:1–42; Luka 6:12–16) V naslednjih približno dveh letih so spremljali Jezusa na njegovih oznanjevalskih potovanjih po vsej deželi in bili z njim tesno povezani. Slišali so njegove besede, bili priče njegovih mogočnih del in opazovali njegov zgled. (Matej 13:16, 17) Vse to se jih je nedvomno močno dotaknilo, in to tako zelo, da so si podobno kakor potujoči trgovec goreče in z vsem srcem prizadevali za Kraljestvo.

15. Kaj je bil glede na to, kar je Jezus rekel, pravi razlog za veselje njegovih sledilcev?

¹⁵ Jezus je poleg dvanajstih apostolov »določil še sedemdeset drugih in jih po dva in dva poslal pred seboj v vsako mesto in vsak kraj, kamor je sam nameraval priti«. Povedal jim je tudi za težave in stiske, ki jih bodo doživeli, ter jim naročil, naj ljudem govorijo: »Božje kraljestvo se vam je približalo.« (Luka 10:1–12) Sedemdeseteri učenci so se vrnili navdušeni in Jezusu poročali: »Gospod, še demoni se nam podrejajo, ko uporabljamo tvoje ime.« Morda so bili presenečeni, ko jim je Jezus odkril, da jih zaradi njihove gorečnosti za Kraljestvo čaka še celo večje veselje. Dejal jim je: »Ne veselite [se] tega, da so vam duhovi podrejeni, ampak se veselite tega, da so vaša imena zapisana v nebesih.« (Luka 10:17, 20)

16., 17. a) Kaj je Jezus dejal svojim zvestim apostolom, ko so bili zadnjega večera skupaj? b) Kakšno veselje in zagotovilo so Jezusove besede prinesle apostolom?

¹⁶ Končno je Jezus zadnji večer, ko je bil skupaj z apostoli, 14. nisana leta 33 n. št., vpeljal to, kar je postalo znano kot Gospodova večerja, in apostolom zapovedal, naj se tega dogodka spominjajo. Tega večera je enajsterim, ki so ostali, dejal: »Vi ste tisti, ki ste v mojih preizkušnjah vztrajali z menoj. In z vami sklepam zavezo za kraljestvo, kakor jo je moj Oče sklenil z menoj, da boste jedli in pili pri moji mizi v mojem kraljestvu ter sedeli na prestolih, da bi sodili dvanajstere Izraelove rodove.« (Luka 22:19, 20, 28–30)

¹⁷ Te besede so srca apostolov gotovo napolnile z velikim veseljem in zadovoljstvom! Ponudila se jim je največja čast in prednost, ki lahko človeka sploh doleti. (Matej 7:13, 14; 1. Petrovo 2:9) Podobno kakor potujoči trgovec so se tudi oni marsičemu odrekli, da bi posnemali Jezusa v prizadevanju za Kraljestvo. Sedaj so bili prepričani, da žrtve, ki so jih dotlej naredili, še zdaleč niso bile zaman.

18. Kdo bo poleg enajsterih apostolov navsezadnje še deležen koristi Kraljestva?

¹⁸ Od Kraljestva pa naj ne bi imeli koristi le apostoli, ki so bili tega večera z Jezusom. Jehovova volja je bila, da se kraljestvena zaveza sklene s skupno 144.000 ljudmi, ki bodo z Jezusom Kristusom vladali v veličastnem nebeškem Kraljestvu. Poleg tega je apostol Janez v videnju videl ‚veliko množico ljudi, ki jih noben človek ni mogel prešteti [. . .]. Stali so pred prestolom in pred Jagnjetom [. . .] in vzklikali: »Rešitev dolgujemo našemu Bogu, ki sedi na prestolu, in Jagnjetu.«‘ To so zemeljski podložniki tega Kraljestva.b (Razodetje 7:9, 10; 14:1, 4)

19., 20. a) Katero priložnost imajo ljudje iz vseh narodov? b) O katerem vprašanju bomo razpravljali v naslednjem članku?

¹⁹ Jezus je malo prej, preden se je dvignil v nebesa, svojim zvestim sledilcem zapovedal: »Pojdite torej in mi pridobivajte učence med ljudmi iz vseh narodov. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in svetega duha ter jih učite, naj izpolnjujejo vse, kar sem vam zapovedal. In glejte, jaz bom z vami vse dni do sklenitve stvarnosti.« (Matej 28:19, 20) Tako naj bi ljudje iz vseh narodov postali učenci Jezusa Kristusa. Tudi ti naj bi si z vsem srcem prizadevali za Kraljestvo, bodisi da je njihova nagrada nebeška bodisi da je zemeljska – prav kakor je to storil potujoči trgovec, ko je šlo za lepi biser.

²⁰ Jezusove besede kažejo, da se bo delo pridobivanja učencev opravljalo vse do »sklenitve stvarnosti«. Ali torej tudi danes obstajajo posamezniki, podobni potujočemu trgovcu, ki so se zaradi Božjega kraljestva pripravljeni odreči vsemu? O tem vprašanju bomo razpravljali v naslednjem članku.

[Podčrtni opombi]

Ali lahko pojasnite?

• Kaj je osrednja misel prilike o potujočem trgovcu?

• S čim je Jezus pokazal, da se močno zaveda, kako dragoceno je Kraljestvo?

• Zakaj so se Andrej, Peter, Janez in drugi nemudoma odzvali, ko jih je Jezus poklical?

• Katero čudovito priložnost imajo ljudje iz vseh narodov?

[Slika na strani 10]

‚Pustili so vse in šli za Jezusom.‘

[Slika na strani 12]

Preden se je Jezus dvignil v nebesa, je svojim sledilcem zapovedal, naj pridobivajo učence