Podčrtna opomba

c Po mnenju učenjakov so se ti moški zaobljubili kot nazirci. (4. Mojz. 6:1–21) Res je, da Zakonik, pod katerim bi človek naredil takšno zaobljubo, ni bil več v veljavi. Kljub temu je Pavel morda sklepal, da ni nič narobe, če ti moški izpolnijo zaobljubo, dano Jehovu. Zato tudi ne bi bilo nič narobe, če bi jim plačal stroške in jih spremljal. Ne vemo točno, za kakšno zaobljubo je šlo, toda kakršna koli je že bila, je malo verjetno, da bi Pavel podprl darovanje živalske žrtve (kar je bilo predpisano za nazirce) v prepričanju, da bo ta žrtev moške očistila greha. Odkar je Kristus daroval popolno žrtev, takšne žrtve niso več mogle poravnati grehe. Ne glede na to, kaj je Pavel naredil, smo lahko prepričani, da ni privolil v nič takega, kar bi njegova vest obsojala.