Odločitve sprejemamo vsak dan. Nekatere so precej preproste. Recimo, kaj bomo imeli za zajtrk ali kdaj bomo šli spat. Druge pa so veliko težje. Vplivajo lahko na naše zdravje, srečo, na tiste, ki jih imamo radi, in na naše čaščenje Jehova. Želimo, da odločitve, ki jih sprejmemo, koristijo nam in naši družini. In kar je najpomembnejše – želimo, da so všeč Jehovu. (Rim. 12:1, 2) Pomemben korak, ki ti lahko pomaga sprejeti dobro odločitev, je ta, da zbereš dejstva. Zakaj je to pomembno? Predstavljaj si, da pacient zaradi resne bolezni pride k zdravniku. Ali se bo zdravnik odločil za zdravljenje, ne da bi pacienta prej pregledal ali ga kaj vprašal? Seveda ne. Enako boš tudi ti sprejemal boljše odločitve, če boš najprej spoznal dejstva, ki se tičejo situacije, v kateri si se znašel. (w25.01 str. 14, odst. 1–3)

Kako pa je Jehova, ki je zelo usmiljen in ki »ne želi, da bi bil kdo uničen«, izkazal usmiljenje nekaterim, ki so resno grešili? (2. Pet. 3:9) Poglejmo primer kralja Davida. Naredil je nekaj hudih grehov, med drugim je prešuštvoval z Batšebo in dal umoriti njenega moža. Ampak se je pokesal in Jehova mu je iz svojega usmiljenja odpustil. (2. Sam. 12:1–12) Drug primer je kralj Manase. Večino svojega življenja je bil hudoben in je delal grozljive stvari. Ali je bil Jehova pripravljen odpustiti nekomu, ki je tako skrajno odstopal od njegovih meril? Ker se je Manase pokesal in spremenil, se ga je Jehova usmilil in mu odpustil. (2. krn. 33:9–16) Iz teh primerov vidimo, da Jehova izkaže usmiljenje, kadar koli ima za to razlog. Takšne posameznike bo obudil v življenje, ker so se zavedali, kako hudo so grešili, in so se pokesali. (w24.05 str. 5, odst. 12)

Potem ko je rešil svoje ljudstvo iz suženjstva v Egiptu, je postavil duhovnike, da služijo v svetem šotoru. Levite pa je postavil, da jim pomagajo pri različnih nalogah, povezanih s tem šotorom. Ali je za tiste, ki so služili v svetem šotoru ali pa so živeli blizu njega, skrbel boljše kot za tiste, ki so živeli daleč? Seveda ne! Jehova ni pristranski. Vsak v izraelskem taboru je lahko bil Jehovov tesen prijatelj. Zaradi tega je Jehova poskrbel, da je lahko celoten narod videl oblačni oziroma ognjeni steber, ki je bil nad svetim šotorom. (2. Mojz. 40:38) Ko se je oblak dvignil, so ga lahko videli vsi, tudi tisti, ki so imeli šotor postavljen na skrajnem robu tabora. Tako so lahko pripravili prtljago, podrli svoje šotore in skupaj z ostalimi sledili oblaku. (4. Mojz. 9:15–23) Danes je podobno. Ne glede na to, kje živimo na zemlji, smo lahko prepričani, da nas ima Jehova rad, da skrbi za nas in nas ščiti. (w24.06 str. 4, odst. 10–12)