Da bi ljudje dobili »večno življenje«, morajo verovati v Jezusa. (Jan. 3:16–18, 36; 17:3) Številni Judje niso sprejeli Jezusovih besed glede tega, kaj »je Bogu po volji«. Niso želeli razumeti, da morajo verovati v Jezusa. Vprašali so ga: »Katero znamenje boš naredil, da ga bomo videli in ti verjeli?« (Jan. 6:30) Omenili so, da so njihovi predniki v času Mojzesa vsak dan za hrano dobivali mano. (Neh. 9:15; Ps. 78:24, 25) Jasno je torej, da jih je skrbelo samo to, da dobijo dobesedno hrano. Ko je Jezus kasneje govoril o »pravem kruhu iz nebes«, ki bi jim lahko v nasprotju z mano dal večno življenje, ga niso niti vprašali, kaj to pomeni. (Jan. 6:32) Bili so tako osredotočeni na svoje fizične potrebe, da so preslišali duhovne resnice, o katerih jim je govoril. (w24.12 str. 5, odst. 10–str. 6, odst. 11)

V šoli bo tvoj otrok izvedel za vzorce, ki so običajni v naravi. Na primer, vsaka snežinka je oblikovana po geometrijskih vzorcih, znanih kot fraktali. Fraktalne vzorce najdemo tudi drugje v naravi. Ampak kdo je oblikoval zakone, zaradi katerih so ti čudoviti vzorci možni? Kdo je poskrbel, da je vse v naravi tako lepo urejeno in natančno oblikovano? Več ko bo tvoj otrok razmišljal o takšnih vprašanjih, več možnosti je, da bo razvil močno vero v to, da je vse ustvaril Bog. Ko bo malo starejši, ga lahko vprašaš: »Če nas je ustvaril Bog, ali ni potem logično sklepati, da on najboljše ve, kako smo lahko v življenju srečni?« Nato lahko njegovo pozornost usmeriš na koristne smernice, ki jih najdemo v Svetem pismu. (w24.12 str. 16, odst. 8)

Apostol Pavel je po navdihnjenju napisal pismo, v katerem je občini naročil, naj neskesanega grešnika odstrani iz svoje sredine. (1. Kor. 5:13) Kako naj bi se zvesti kristjani do njega obnašali? Pavel je rekel, naj se z njim nehajo družiti. Kaj je s tem mislil? Pojasnil je, da k temu spada tudi to, da z njim niti ne jejo. (1. Kor. 5:11) Ko z nekom jemo, imamo ponavadi z njim prijeten pogovor, kar bi lahko vodilo v to, da bi skupaj začeli preživljati več časa. Jasno je torej, da je Pavel želel povedati, da se občina s tem posameznikom ne sme družiti. Tako bi se zaščitila pred njegovim pokvarjenim vplivom. (1. Kor. 5:5–7) To bi mogoče tudi neskesanemu prestopniku pomagalo dojeti, kako zelo je prizadel Jehova, kar bi ga spodbudilo h kesanju. (w24.08 str. 15, odst. 4, 5)