Leta 2018 je več kot 223.000 oznanjevalcev dobre novice živelo v deželah, kjer je naše delovanje prepovedano ali zelo omejeno. To nas ne preseneča. Pravi kristjani pričakujemo, da bomo preganjani. Ne glede na to, kje živimo, lahko posvetne oblasti nenadoma in nepričakovano prepovejo čaščenje našega ljubečega Boga Jehova. Če oblasti prepovejo naše delovanje, bi lahko napačno sklenili, da nas Bog ne blagoslavlja. Vendar si moramo zapomniti, da preganjanje ne pomeni, da nas Jehova ne odobrava. Razmislimo o zgledu apostola Pavla. Bog ga je prav gotovo odobraval. Napisal je 14 pisem, ki so del Krščanskih grških spisov, in bil je apostol narodom. Toda vseeno je doživel hudo preganjanje. (2. Kor. 11:23–27) Iz zgleda apostola Pavla se naučimo, da Jehova dovoli, da so njegovi zvesti služabniki preganjani. (w19.07 str. 8, odst. 1, 3)

Eden najbolj prisrčnih načinov, kako Jehova kaže ljubezen do svojih služabnikov, je ta, da nam pomaga upirati se našim sovražnikom. Naši glavni sovražniki so Satan in demoni. Jehova nas svari pred njimi in nam daje vse, kar potrebujemo, da se jim lahko upremo. (Efež. 6:10–13) Če sprejmemo pomoč od Jehova in se nanj povsem zanesemo, se lahko uspešno upremo Hudiču. Glede tega smo lahko prepričani tako kot apostol Pavel, ki je zapisal: »Če je Bog z nami, kdo je proti nam?« (Rim. 8:31) Pravi kristjani ne posvečamo preveč pozornosti Satanu in demonom. Predvsem smo osredotočeni na to, da se učimo o Jehovu in mu služimo. (Ps. 25:5) Vendar moramo vedeti nekaj osnovnih stvari glede tega, kako Satan deluje. Zakaj? Zato ker lahko tako preprečimo, da bi nas ukanil. (2. Kor. 2:11) (w19.04 str. 20, odst. 1, 2)

Ali smo dobri poslušalci, ko se pogovarjamo s potrtimi posamezniki? Pri poslušanju ni dovolj le to, da smo pri miru, gledamo osebo in nič ne rečemo. Medtem ko poslušamo, lahko pokažemo sočutje in usmiljenje. Včasih lahko z nekaj obzirnimi in ljubečimi besedami pokažemo, kaj čutimo. Morda lahko rečemo: »Zelo mi je žal, da se ti je to zgodilo!« Postavimo lahko eno ali dve vprašanji, da se prepričamo, ali smo pravilno razumeli, kaj nam je želel povedati. Rečemo lahko: »Ali mi lahko to, prosim, pojasniš?« ali pa: »Glede na to, kar si mi povedal, sklepam ... Ali sem te prav razumel?« Takšne ljubeče besede lahko posameznika prepričajo, da ga zares poslušamo in ga skušamo razumeti. (1. Kor. 13:4, 7) Vsak med nami mora paziti, da je »počasen za govorjenje«. Posameznika ne prekinjajmo, da bi mu svetovali ali popravili njegovo razmišljanje. Bodimo potrpežljivi. Ne skušajmo mu povedati, kako naj reši svoje težave, ampak bodimo do njega usmiljeni in sočutni. (1. Pet. 3:8) (w19.05 str. 17, odst. 15–str. 18, odst. 17)