Petek, 5. junij
Sin človekov je prišel iskat in rešit tiste, ki so izgubljeni. (Luk. 19:10)
Jezus je lepo pokazal, kako usmiljen je njegov Oče. (Jan. 14:9) Iz njegovih besed in dejanj se je videlo, da ima Jehova rad ljudi in da je sočuten. Vsem želi pomagati, da zmagajo v boju proti grehu. Jezus je pri grešnih ljudeh vzbudil željo, da spremenijo svoje življenje in mu sledijo. (Luk. 5:27, 28) Jezus je vedel, kaj ga čaka. Več kot enkrat je svojim sledilcem rekel, da bo izdan in usmrčen na kolu. (Mat. 17:22; 20:18, 19) Vedel je, da bo s svojo žrtvijo odvzel greh sveta. Jezus je prav tako učil, da bo po tem, ko bo žrtvoval svoje življenje, »pritegnil k sebi vsakršne ljudi«. (Jan. 12:32) Tisti, ki verujejo v njega in ubogajo njegove zapovedi, lahko razveseljujejo Jehova. Če to delajo, bodo navsezadnje povsem »osvobojeni greha«. (Rim. 6:14, 18, 22; Jan. 8:32) Torej je bil Jezus zato, da bi nas rešil, pripravljen umreti grozne smrti. (Jan. 10:17, 18) (w24.08 str. 4, odst. 11–str. 5, odst. 12)
Sobota, 6. junij
Med vsemi narodi se mora prej oznaniti dobra novica. (Mar. 13:10)
Spomni se, kako si se počutil, ko si iz Božje Besede izvedel za dobro novico. Ugotovil si, da te ima tvoj nebeški Oče rad in da želi, da si del njegove družine. Spoznal si tudi, da obljublja, da bo kmalu konec bolečin in trpljenja, da boš lahko v novem svetu ponovno videl svoje ljubljene, ki so umrli, in še veliko več. (Mar. 10:29, 30; Jan. 5:28, 29; Rim. 8:38, 39; Raz. 21:3, 4) Te resnice so se te gotovo zelo dotaknile. (Luk. 24:32) Vzljubil si jih in glede njih enostavno nisi mogel biti tiho! (Primerjaj Jeremija 20:9.) Ko vzljubimo svetopisemsko resnico, je enostavno ne moremo zadržati zase. (Luk. 6:45) Počutimo se tako kot Jezusovi učenci v prvem stoletju. Ob neki priložnosti sta dva izmed njih rekla: »Ne moreva nehati govoriti o tem, kar sva videla in slišala.« (Apd. 4:20) Resnico imamo tako radi, da jo želimo povedati čim več ljudem. (w24.05 str. 15, odst. 5, str. 16, odst. 7)
Nedelja, 7. junij
Služite Jehovu z veseljem! (Ps. 100:2)
Jehovove priče oznanjujemo, ker imamo rade našega nebeškega Očeta in želimo ljudem pomagati, da bi ga spoznali. Med nami so tudi takšni, ki jim je oznanjevanje vedno znova izziv. Zakaj? Nekateri so zelo sramežljivi in se nimajo za dobre učitelje. Drugim je neprijetno obiskati ljudi nenajavljeni. Nekateri se bojijo, da jih bodo ljudje nadrli. Spet drugi so bili vzgojeni tako, da nikogar ne vznemirjajo in se izogibajo konfliktov. Tem bratom in sestram je težko pristopiti k neznancem in z njimi govoriti o dobri novici. Ali imaš tudi ti kdaj takšne občutke in te oznanjevanje ne veseli? Če je tako, ne izgubi volje. Negotovost, ki jo čutiš, je lahko znak, da si ponižen in da ne želiš pritegniti preveč pozornosti nase. Prav tako morda kaže, da se nočeš z ljudmi zapletati v prepir. In dejstvo je, da nihče od nas ne želi pri drugih izzvati slabe volje, še posebej, ker jim želimo najboljše. Jehova se zelo dobro zaveda, s čim se boriš, in ti želi pomagati. (Iza. 41:13) (w24.04 str. 14, odst. 1, 2)