Tudi mi lahko izlijemo svoje skrbi Jehovu, saj vemo, da nam bo prisluhnil in nas okrepil, da bomo z veseljem zdržali. In ko so naše molitve uslišane, postaja naša vera močnejša. (1. Jan. 5:14, 15) Ker je vera eden od vidikov sadu duha, moramo prositi za Božjega duha, tako kot nas je k temu spodbujal Jezus. (Luk. 11:9, 13) V svojih molitvah ne bi smeli Boga samo prositi, da nam pomaga. Jehovu se lahko vsak dan zahvaljujemo za njegova »čudovita dela«, ki jih je preveč, da bi jih lahko našteli, in ga zanje slavimo! (Ps. 40:5) Iz naših molitev bi moralo biti tudi razvidno, da mislimo na tiste, »ki so v jetniških sponah, kakor da bi bili vklenjeni skupaj z njimi«. Molili naj bi tudi za svetovno bratovščino, še posebej za tiste, ki med nami vodijo. Naše srce je ganjeno, ko vidimo, kako Jehova odgovarja na naše skupne molitve! (Heb. 13:3, 7) (w16.10 3:8, 9)

V današnjem času Jehovovo ljudstvo veruje v Božje vzpostavljeno kraljestvo. Tako je po vsem svetu nastal duhovni raj, v katerem uživa že več kot osem milijonov ljudi. V tem raju lepo uspevajo lastnosti sadu Božjega duha. (Gal. 5:22, 23) Kako močan dokaz prave krščanske vere in ljubezni! Noben človek si ne more lastiti zaslug za to. Zahvala gre našemu Bogu. To čudovito delo je »Jehovu v slavo, kot večno znamenje, ki ne bo izginilo«. (Iza. 55:13) Naš duhovni raj se bo še naprej širil in cvetel, dokler ne bo vsa zemlja napolnjena s popolnimi, pravičnimi in srečnimi ljudmi, ki bodo vso večnost slavili Jehovovo ime. Zato še naprej verujmo v Jehovove obljube! (w16.10 4:18, 19)

Upoštevati moramo svetopisemske smernice, ki jih dobimo od starešin. Spomnimo se Pavlovega nasveta glede tistih v občini, ki so živeli neurejeno. Nekateri posamezniki so se vmešavali v to, kar se jih ni tikalo. Starešine so takšne posameznike očitno že opomnili, vendar se ti niso hoteli zmeniti za nasvet. Kako naj bi občina ravnala s kom, ki se je tako vedel? Pavel je naročil: »Zaznamujte [ga] in se nehajte družiti z njim.« Ta nasvet je bil obenem uravnovešen z opozorilom, da naj na takega človeka ne gledajo kot na sovražnika. (2. Tes. 3:11–15) Danes lahko starešine pripravijo svarilni govor, če kdo vztraja pri ravnanju, s katerim slabo vpliva na občino, denimo, da se sestaja s kom, ki ni Priča. (1. Kor. 7:39) Kako se odzoveš na njihov nasvet? Morda si seznanjen z okoliščinami, opisanimi v govoru. Ali boš pazil, da se v prostem času ne boš družil s takšnim posameznikom? S svojo ljubečo skrbjo in odločnostjo lahko posameznika navedeš, da opusti ravnanje, ki je v nasprotju z Božjimi merili. (w16.11 2:13)