Bojevati se proti oblasti greha nad padlim mesom

»Meseno mišljenje je smrt, a duhovno mišljenje je življenje in mir.« (RIMLJANOM 8:6)

 1. Čemu so bili ljudje ustvarjeni?

»USTVARIL je Bog človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril: moža in ženo ju je ustvaril« (1. Mojzesova 1:27). Podoba je odsev kakega predmeta ali vira. Glede na to so bili ljudje ustvarjeni zato, da bi odsevali Božjo slavo. Če pri vseh svojih prizadevanjih izražajo božanske vrline, kot so ljubezen, dobrota, pravičnost in duhovnost, slavijo ter častijo Stvarnika, sami pa so srečni in zadovoljni (1. Korinčanom 11:7; 1. Petrov 2:12).

 2. Kako je prvi človeški par zgrešil cilj?

² Prvi človeški par je bil za to vlogo dobro opremljen, saj je bil ustvarjen popoln. Tako kakor zrcala, potem ko so zglajena, odsevajo visok sijaj, tako sta bila tudi onadva zmožna jasno in natančno odsevati Božjo slavo. Toda dovolila sta, da se je njun visoki sijaj omadeževal, s tem ko sta se premišljeno odločila za neposlušnost svojemu Stvarniku in Bogu (1. Mojzesova 3:6). Od tedaj naprej nista mogla več popolno odsevati Božje slave. Ostala sta brez nje in tako zgrešila namen svoje ustvaritve, ustvaritve po Božji podobi. Z drugimi besedami, grešila sta.a

 3. Kakšna je prava narava greha?

³ To pa nam pomaga razumeti pravo naravo greha, ki je pokvaril človekovo odsevanje Božje podobe in slave. Človeka je naredil nesvetega: v duhovnem in moralnem pogledu je torej postal nečist ter omadeževan. V tem omadeževanem in nečistem stanju pa je kot potomstvo Adama in Eve rojeno vse človeštvo in tako ni izpolnilo tega, kar je od njih, kot svojih otrok, pričakoval Bog. In posledice? Biblija pojasnjuje: »Zatorej, kakor je po enem človeku prišel greh na svet in po grehu smrt, in je tako na vse ljudi prišla smrt, zato ker so vsi grešili.« (Rimljanom 5:12; primerjajte Izaija 64:6.)

Oblast greha nad padlim mesom

4.–6. a) Kako danes večina ljudi gleda na greh? b) Kakšen je rezultat teh modernih pogledov na greh?

⁴ Danes večina ljudi zase ne misli, da so nečisti, omadeževani ali grešni. Beseda greh je iz večine ljudskih besednjakov pravzaprav izginila. Ljudje bodo nemara govorili o napakah, nepremišljenosti in napačnem presojanju. Kaj pa o grehu? Skoraj nikoli! Alan Wolfe, profesor sociologije opaža, da je celo za tiste, ki trdijo, da verjamejo v Boga, »njegov nauk le vrsta mnenj o morali, ne pa moralni kodeks, deset zapovedi pa ,deset predlogov‘, ne pa deset zapovedi«.

⁵ Kakšen pa je rezultat takšnega mišljenja? Zanikanje, ali vsaj namerno prezrtje resničnosti greha. To pa je proizvedlo generacijo ljudi z zelo izkrivljenim čutom za to, kaj je prav in kaj narobe, generacijo ljudi, ki misli, da si lahko sama postavlja pravila vedenja, in ki misli, da za svoja dejanja ni odgovorna nikomur. Njihov edini kriterij pri presojanju, ali je kako dejanje pravilno ali napačno, je njihov lastni občutek nekrivde (Pregovori 30:12, 13; primerjajte 5. Mojzesova 32:5, 20).

⁶ Pri neki televizijski pogovorni oddaji so na primer povabili mlade, naj izrazijo svoje mnenje o tako imenovanih sedmerih smrtnih grehih.b »Ponos ni greh«, je izjavil eden od sodelujočih. »O sebi imate pa ja dobro mnenje.« Drugi pa je o lenosti rekel tole: »Včasih je dobro biti takšen. [. . .] Včasih se je dobro povleči v kak kot in si vzeti čas zase.« Celo pripovedovalec je dal tak jedernat komentar: ,Sedmeri smrtni grehi niso hudobna dejanja, temveč občečloveški nagon, ki je lahko neprijeten, pa tudi zelo prijeten.‘ Da, tako kot je izginil greh, je izginil tudi občutek za krivdo. Krivda je namreč pravo nasprotje nekrivde (Efežanom 4:17-19).

 7. Kako po Bibliji greh vpliva na ljudi?

⁷ V ostrem nasprotju z vsem tem pa Biblija preprosto pove: »Vsi so se pregrešili ter nimajo slave Božje« (Rimljanom 3:23). Celo apostol Pavel je priznal: »Vem, da ne prebiva v meni, to je, v mojem mesu, dobro. Hoteti dobro, to je pač pri meni, ali izvrševati dobro, tega ni. Dobrega namreč, kar hočem, ne delam, ampak hudo, česar nočem, prav to delam« (Rimljanom 7:18, 19). Pavel se tukaj ni prepustil samopomilovanju. Nasprotno, docela je spoznal, kako daleč stran od Božje slave je zašlo človeštvo, zato se je toliko bolj zavedal oblasti greha nad padlim mesom. »Jaz nesrečnež!« je izjavil. »Kdo me bo rešil tega telesa, ki je zapisano smrti?« (Rimljanom 7:24, EI).

 8. Katera vprašanja naj bi si postavili? Zakaj?

⁸ Kako pa na to gledate vi? Morda priznate, da ste kot potomec Adama, tako kakor vsi drugi, nepopolni? Toda kako to priznanje vpliva na vaše mišljenje in način življenja? Ali nepopolnost sprejemate kot življenjsko dejstvo in preprosto delate, kar hočejo vaša prirojena nagnjenja? Ali pa se stalno bojujete proti oblasti greha nad padlim mesom in težite za tem, da bi v vsem, kar delate, čim jasneje odsevali Božjo slavo? Nad tem bi se moral vsak od nas resno zamisliti, saj je Pavel rekel: »Kateri so po mesu, mislijo na to, kar je mesenega, a kateri so po duhu, na to, kar je duhovnega. Kajti meseno mišljenje je smrt, a duhovno mišljenje je življenje in mir« (Rimljanom 8:5, 6).

Meseno mišljenje

 9. Zakaj je ,meseno mišljenje smrt‘?

⁹ Kaj je Pavel mislil s tem, ko je rekel: »meseno mišljenje je smrt«? V Bibliji beseda »meso« pogosto označuje nepopolnega človeka, človeka ,spočetega v grehu‘, kot potomca upornega Adama (Psalm 51:5; Job 14:4). Tako je apostol Pavel s tem kristjane opomnil, naj ne razmišljajo o grešnih težnjah, nagibih in željah nepopolnega, padlega mesa. Zakaj ne? Na drugem mestu nam je Pavel povedal, kaj so dela mesa, in pristavil tole svarilo: »Tisti, ki to delajo, ne bodo podedovali kraljestva Božjega« (Galatom 5:19-21).

10. Kaj je mišljeno z ,mišljenjem‘?

¹⁰ Toda ali ni velika razlika med razmišljanjem o nečem in izvršitvijo tega? Res je, razmišljanje o nečem ne vodi vedno do izvršitve tega. Vseeno pa razmišljanje pomeni več, kakor imeti le neko prehodno misel. Grška beseda, ki jo je Pavel tu uporabil je phrónema in označuje »način razmišljanja, mnenje, [. . .] cilj, stremljenje, prizadevanje«. O ,mesenem mišljenju‘ torej govorimo takrat, ko nas upravlja, obvladuje, vleče in nam vlada poželenje padlega mesa (1. Janez 2:16).

11. Kako je Kajn mislil meseno in kakšna je bila posledica?

¹¹ Pot, ki jo je ubral Kajn, nam to dobro ponazori. Ko sta se v njegovem srcu pojavila ljubosumje in jeza, ga je Jehova posvaril: »Zakaj si se raztogotil in zakaj je upadlo obličje tvoje? Ne bode li ti, če dobro delaš, povišanja? če pa ne delaš dobrega, preži greh pred durmi, in proti tebi je poželenje njegovo, a ti mu gospoduj!« (1. Mojzesova 4:6, 7). Kajn je stal pred izbiro. Ali bo ,delal dobro‘, to je, ali bo preokrenil svoje misli, cilj in stremljenje na kaj dobrega? Ali pa bo še naprej razmišljal meseno in osredinil svoje misli na slaba nagnjenja, ki so bila skrita v njegovem srcu? Kot je pojasnil Jehova, je greh ,prežal pred durmi‘ in čakal, da plane na Kajna ter ga pogoltne, če mu bo dovolil. Namesto da bi se proti temu mesenemu poželenju bojeval in ,mu zagospodoval‘, je dovolil, da mu je zavladalo, konec pa je bil poguben.

12. Kaj bi morali delati, da ne bi zašli na ,Kajnovo pot‘?

¹² Kako pa je danes? Prav gotovo nočemo hoditi »po potu Kajnovem«, kot je Juda tožil za nekatere kristjane iz prvega stoletja (Juda 11). Nikoli ne bi smeli biti preračunljivi in misliti, da je neškodljivo biti tu pa tam do sebe malo popustljiv ali pa si vzeti nekaj svobode. Prav nasprotno, biti bi morali pozorni na to, da prepoznamo vsak brezbožen in pokvarjen vpliv, ki se je morda prikradel v naše srce ter misli in ga hitro odstraniti, še preden požene korenine. Boj proti oblasti greha nad padlim mesom se torej začne v naši notranjosti (Marko 7:21).

13. Kako lahko koga ,vabijo lastne želje‘?

¹³ Morda na primer slučajno zagledaš kak nespodoben ali oduren prizor ali pa še posebej nespodobno oziroma izzivalno sliko. To je lahko slika v knjigi ali reviji, ali pa prizor v kinu ali na televizijskem zaslonu, oglas na oglasni deski, morda je to celo resničen dogodek. To samo po sebi še ni nič zaskrbljujočega, kaj takega se namreč lahko, in tudi se, pripeti. Toda čeprav pogled na sliko ali prizor traja morda le nekaj sekund, pa lahko ostane v naših mislih in se od časa do časa zopet pojavi. Kaj storite, kadar se vam to zgodi? Ali se takoj začnete bojevati proti tej misli in jo izbrišete iz spomina? Ali pa dovolite, da ostane v vašem spominu in jo vsakič, ko se pojavi, podoživljate? Če storite to slednje, obstaja nevarnost, da se sproži zaporedje dogodkov, ki jih je opisal Jakob: »Sleherni pa je izkušan, ko ga lastne želje vlečejo in vabijo; potem, ko želja spočne, rodi greh, greh pa, ko je dovršen, rodi smrt.« Zato pa je Pavel rekel: »Meseno mišljenje je smrt.« (Jakob 1:14, 15; Rimljanom 8:6)

14. S čim se dnevno srečujemo in kako naj bi se na to odzvali?

¹⁴ V svetu, v katerem živimo, kjer se spolna nemorala, nasilje in pridobitništvo tako opevajo in se očitno in svobodno poudarjajo v knjigah, revijah, filmih, televizijskih programih in popularni glasbi, smo vsak dan dobesedno bombardirani s slabimi mislimi in idejami. Kako se odzovete na to? Ali vas vse to zabava in razvedri? Ali pa se počutite kakor pravični Lot, ,ki je trpel od razuzdanega vedenja krivičnikov, [. . .] in je mučil pravično dušo svojo ž njih nepostavnimi deli‘ (2. Petrov 2:7, 8)? Da bi v boju proti oblasti greha nad padlim mesom uspeli, moramo biti odločeni ravnati tako kakor psalmist: »Stavil si ne bom pred oči stvari pregrešne, čine razuzdanosti sovražim, ne primejo se me« (Psalm 101:3).

Duhovno mišljenje

15. Kaj nam pomaga pri boju proti oblasti greha nad padlim mesom?

¹⁵ V boju proti oblasti greha nad padlim mesom nam lahko pomaga tudi to, kar je Pavel povedal v nadaljevanju: »Duhovno mišljenje je življenje in mir« (Rimljanom 8:6). Namesto da nam zavlada meso, moramo dovoliti, da na naše misli vpliva duh, in rasti v duhovnih stvareh. Katere pa so te? V Listu Filipljanom 4:8 jih je Pavel naštel: »Sicer pa, bratje, kar je resnično, kar čestito, kar pravično, kar čisto, kar ljubeznivo, kar sloveče, če je kaka čednost in če je kaka hvala [hvale vredno, EI], to premišljajte.« Oglejmo si jih pobliže. Tako bomo bolje razumeli, o čem naj bi premišljali.

16. O katerih lastnostih naj ,premišljamo‘ kot nas je spodbudil Pavel in kaj vsaka od njih vključuje?

¹⁶ Kot prvo, Pavel je naštel osem moralnih lastnosti in vsako uvedel z besedo »kar«. Ta izraz daje vedeti, da kristjani niso omejeni le na stalno razmišljanje o svetopisemskih ali doktrinarnih stvareh. Na voljo imamo široko paleto stvari oziroma tem, s katerimi lahko napolnimo naše misli. Pomembno pa je, da ustrezajo moralnim lastnostim, katere je Pavel še posebej omenil. Vsaka kategorija tega, kar je Pavel navedel, zasluži našo pozornost. Oglejmo si vse po vrsti.

◻ »Resnično.« V tem se skriva več od tega, da je kaj pravilno ali napačno. Pomeni, da je to verodostojno, pošteno in zanesljivo, da je zares takšno, ne pa le navidez (1. Timoteju 6:20).

◻ »Čestito.« To se nanaša na tisto, kar je dostojanstveno in spoštljivo. Kar vzbudi spoštovanje in je vzvišeno, plemenito ter častivredno, ne pa nespodobno in nizkotno.

◻ »Pravično« pomeni pravično po Božjih merilih, ne po človeških. Posvetni ljudje svoje misli zaposlijo z nepravičnimi naklepi, mi pa bi morali misliti o stvareh, ki so iz Božjega gledišča pravične in se jih veseliti. (Primerjajte Psalm 26:4, EI; Amos 8:4-6)

◻ »Čisto« ne pomeni čisto in sveto le v vedenju (spolnem ali kakem drugem), temveč tudi v mišljenju in nagibu. Jakob pravi: »Modrost [. . .], ki je od zgoraj, je najprej čista.« Jezus je »čist«, zato sledimo njegovemu popolnemu zgledu. (Jakob 3:17, EI; 1. Janezov 3:3)

◻ »Ljubeznivo« je tisto, kar pri drugih spodbuja in navdihuje ljubezen. Namesto da mislimo o stvareh, ki vzbujajo sovraštvo, zagrenjenost in prepirljivost, raje »drug [. . .] drugega [. . .] spodbujajmo k ljubezni in dobrim delom« (Hebrejcem 10:24).

◻ »Sloveče« ne pomeni le, biti »ugleden« ali »na dobrem glasu«, temveč ima tudi aktiven pomen, biti izgrajujoč in znati pohvaliti. Namesto o poniževalnih in žaljivih rečeh, mislimo o tistih, ki so koristne in izgrajujoče (Efežanom 4:29).

◻ »Čednost« v bistvu pomeni »dobroto« ali »moralno vrlino«, lahko pa pomeni tudi katerokoli vrlino. Tako lahko cenimo dragocene lastnosti, zasluge in dosege drugih, ki so v skladu z Božjimi merili.

◻ Zares »hvale vredno« je tisto, kar pohvali Bog ali oblast, ki jo on priznava (1. Korinčanom 4:5; 1. Petrov 2:14).

Obljuba življenja in miru

17. Kateri blagoslovi so rezultat »duhovnega mišljenja«?

¹⁷ Če sledimo Pavlovemu nasvetu in ,premišljamo to‘, bomo uspeli v ,duhovnem mišljenju‘. Rezultat tega ne bo le to, da bomo blagoslovljeni z življenjem, in sicer večnim življenjem v obljubljenem novem svetu, temveč tudi mir (Rimljanom 8:6). Zakaj? Ker bodo naše misli zaščitene pred hudobnim vplivom mesenega in ker ta neznosni boj med mesom in duhom, ki ga je opisal Pavel, ne bo več tako močno vplival na nas. »Zato ker je meseno mišljenje sovraštvo do Boga« smo, če se upiramo mesenim vplivom, tudi v miru z Bogom (Rimljanom 7:21-24; 8:7).

18. Kakšen boj bije Satan in kako mi lahko v njem zmagamo?

¹⁸ Satan in njegovi predstavniki se na vso moč trudijo navesti nas na to, da bi prenehali odsevati Božjo slavo. Prizadevajo si dobiti nadzor nad našimi mislimi in to tako, da jih bombardirajo z mesenimi željami. Vedo namreč, da bo to na koncu vodilo do sovraštva z Bogom in do smrti. Kljub temu pa iz boja lahko izidemo kot zmagovalci. Enako kakor Pavel lahko tudi mi razglasimo: »Hvala bodi Bogu po Jezusu Kristusu, Gospodu našem!«, ker nam je priskrbel sredstva za boj proti oblasti greha nad padlim mesom (Rimljanom 7:25).

[Podčrtne opombe]

Ali lahko pojasnite?

◻ Kaj je greh in kako si lahko pridobi oblast nad padlim mesom?

◻ Kako se lahko bojujemo proti ,mesenemu mišljenju‘?

◻ Kaj lahko storimo, da bi razvili »duhovno mišljenje«?

◻ Kako »duhovno mišljenje« prinese življenje in mir?

[Slika na strani 15]

Kajn je dovolil grešnim nagnjenjem, da so mu zavladale in ga uničile

[Slike na strani 16]

Duhovno mišljenje je življenje in mir