Jehova je razumen!

»Modrost pa, ki je od zgoraj, je [. . .] prizanesljiva [razumna, NW].« (JAKOB 3:17, EI)

 1. Kako nekateri slikajo Boga kot nerazumnega? Kaj pa o takšnem pogledu na Boga pravite vi?

KAKŠEN je Bog, ki ga častite? Ali si Boga predstavljate kot neizprosnega, strogo pravičnega, resnobnega in togega? Protestantskemu reformatorju Jeanu Calvinu se je očitno zdel takšen. Calvin je trdil, da ima Bog za vsakega posameznika »večen in nespremenljiv načrt«, ki vnaprej določa, ali bo živel večno v sreči ali pa se bo vselej mučil v peklenskem ognju. Zamislite si: če bi to bilo res, ne bi mogli storiti prav ničesar, kar bi spremenilo Božji dolgoleten, tog načrt glede vas in vaše prihodnosti, pa čeprav bi se še tako trudili. Ali bi vas takšen nerazumen Bog privlačil? (Primerjajte Jakob 4:8.)

2., 3. a) Kako bi lahko ponazorili nerazumnost človeških ustanov in organizacij? b) Kako Jehovovo prilagodljivost razodeva Ezekielovo videnje Njegove nebeške kočije?

² Kakšno olajšanje je, ko izvemo, da je Bog Biblije vzvišeno razumen! Ne Bog, temveč ljudje so tisti, ki so radi togi in neelastični, zvezani z lastno nepopolnostjo. Človeške organizacije so lahko okorne kakor tovorni vlak. Če velik tovorni vlak drvi proti oviri na tiru, je nikakor ne bo mogel obiti, pa tudi ustavil se ne bo kaj dosti laže. Nekateri vlaki imajo tolikšen zagon, da po vključitvi zavor napredujejo še kakšen kilometer, preden se ustavijo. Podobno lahko tudi supertanker po izključitvi strojev pluje naprej še osem kilometrov. Tudi če stroje vključijo za vzvratno vožnjo, se bo tanker ustavil šele po treh kilometrih. Zdaj si pa zamislite vozilo, ki zbuja daleč večje spoštovanje, vozilo, ki predstavlja Božjo organizacijo.

³ Jehova je pred več kot 2600 leti dal preroku Ezekielu videnje svoje nebeške organizacije duhovnih stvarjenj. Ezekiel je videl kočijo, ki zaradi svojih razsežnosti zbuja strahospoštovanje, Jehovovo lastno »vozilo«, ki je vedno pod Njegovim nadzorom. Najzanimivejše pa je bilo to, kako se je gibala. Velikanska kolesa so se vrtela na vse štiri strani in so bila polna oči, ki so tako lahko videle vsepovsod. Lahko so smer spremenila nenadoma, brez ustavljanja in obračanja. In temu gigantskemu vozilu ni bilo treba ustavljati toliko časa, kakor supertankerju ali tovornemu vlaku. Gibalo se je lahko z bliskovito hitrostjo in pri tem celo obračalo pod pravim kotom! (Ezekiel 1:1, 14-28) Jehova se od Boga, o katerem je pridigal Calvin, razlikuje toliko, kolikor se od okornih strojev, ki jih je napravil človek, razlikuje Njegova kočija. Njegova prilagodljivost je popolna. Upoštevanje tega vidika Jehovove osebnosti bi nam moralo pomagati, da ostajamo prilagodljivi in se ogibamo zanke nerazumnosti.

Jehova — najbolj prilagodljivo bitje v vesoljstvu

 4. a) Kako že samo ime Jehova razodeva, da gre za prilagodljivega Boga? b) Naštejte nekaj naslovov, ki se uporabljajo za Boga Jehova! Zakaj so ustrezni?

⁴ Že samo Jehovovo ime kaže na prilagodljivost. »Jehova« dobesedno pomeni »Povzroča, da postaja«. To očitno pomeni, da Jehova povzroča, da postaja Izpolnjevalec vseh svojih obljub. Ko je Mojzes vprašal Boga za ime, je Jehova razlago pomena svojega imena takole razširil: »Izkazoval se bom, kakršnega se bom izkazoval« (2. Mojzesova 3:14, NW). Rotherhamov prevod ga doreče takole: »Postal bom, karkoli me je volja.« Jehova se izkazuje oziroma se odloča postati, karkoli je potrebno, da bi izpolnil svoje pravične namene in obljube. Zato tudi nosi celo vrsto naslovov, kot so: Stvarnik, Oče, Suvereni Gospod, Pastir, Jehova nad vojskami, Usliševalec molitev, Sodnik, Veliki učitelj, Odkupovalec. Povzroča, da sam postaja vse to in še več, da bi izpolnil svoje ljubeče namene. (Izaija 8:13; 30:20; 40:28; 41:14; Psalm 23:1; 65:2; 73:28; 89:26; Sodniki 11:27; glejte tudi New World Translation, Appendix 1J)

 5. Zakaj ne bi smeli sklepati, da Jehova, ker je pač prilagodljiv, spreminja svojo naravo in merila?

⁵ Ali morda to pomeni, da se Božja narava in merila spreminjajo? Ne, kajti Jakob 1:17 pravi, da pri njem ni »izpremembe ali sence vsled obrata svetil«. Ali gre pri tem torej za kakšno protislovje? Nikakor ne! Le kateri ljubeč roditelj na primer v prid otrok ne menja svojih vlog? V enem samem dnevu je roditelj lahko svetovalec, kuhar, gospodinja, učitelj, kaznovalec, prijatelj, mehanik, negovalka in še bi lahko naštevali. Ko roditelj izpolnjuje te vloge, še ne menja tudi svoje osebnosti; le prilagodi se trenutnim potrebam. Isto velja za Jehova, le da v daleč večjem obsegu. Ni omejitve v tem, v kar lahko povzroči sebe, s čimer koristi svojim stvarjenjem. Globina njegove modrosti je zares vznemirljiva (Rimljanom 11:33)!

Razumnost, znak božje modrosti

 6. Kakšen je dobesedni pomen grške besede, ki jo je Jakob uporabil za opis božje modrosti, in na kaj beseda še kaže?

⁶ Učenec Jakob si je pomagal z zanimivo besedo, da bi orisal modrost tega nadvse prilagodljivega Boga. Pisal je: »Modrost pa, ki je od zgoraj, je [. . .] prizanesljiva [razumna, NW]« (Jakob 3:17, EI). Tu rabljena grška beseda (e·pi·ei·kés) je težko prevedljiva. Prevajalci so uporabljali besede kot »pokorna«, »uvidevna«, »obzirna« in »premišljena«. New World Translation jo prevaja z »razumna« s podčrtno opombo, da je njen dobesedni pomen »prožna«.a Ta beseda posreduje tudi misel o tem, da se ne gre obešati na črko zakona, torej ne biti čezmerno strog in nepopustljiv. Učenjak William Barclay v New Testament Words komentira: »Osnovno in bistveno za epieikeio je, da izvira od Boga. Če bi Bog vztrajal pri svojih pravicah, če bi z nami ravnal izključno le po togih merilih postave, kam bi prišli? Bog je najvišji zgled, kako biti epieikēs in kako z drugimi ravnati po epieikeii.«

 7. Kako se je Jehova pokazal razumnega v edenskem vrtu?

⁷ Vzemimo čas, ko se je človeštvo uprlo Jehovovi suverenosti. Kako lahko bi bilo Bogu usmrtiti te tri nehvaležne upornike — Adama, Evo in Satana! Koliko gorja bi morda s tem prihranil sam! In kdo bi lahko ugovarjal, da ne bi imel pravice ukrepati po tako strogi pravičnosti? Pa vendar, Jehova nikoli ni uklenil svoje nebeške, kočiji podobne organizacije v toga, neprilagodljiva merila pravičnosti. Tako ta kočija človeške družine in vseh obetov za srečno prihodnost človeštva ni kar brezobzirno pomendrala. Prav nasprotno, Jehova je svojo kočijo upravljal spretno in z bliskovito urnostjo. Brž po uporu je Bog Jehova predstavil dolgoročen namen, ki je nudil vsemu Adamovemu potomstvu usmiljenje in up (1. Mojzesova 3:15).

 8. a) Kako se zmotno gledanje krščanstva na razumnost razlikuje od Jehovove pristne razumnosti? b) Zakaj to, da je Jehova razumen, še ne pomeni tudi, da prestopa božanska načela?

⁸ To, da je Jehova razumen, pa še ne pomeni tudi, da prestopa božanska načela. Današnje cerkve krščanstva imajo morda za razumno, če zamižijo pred nemoralo, da bi se tako le dobro zapisale pri svojih neobvladljivih čredah. (Primerjajte 2. Timoteju 4:3.) Jehova nikoli ne krši svojih zakonov, niti ne prestopa svojih načel. Zato pa kaže pripravljenost biti prožen, da bi se prilagodil okoliščinam ter bi se tako lahko ta načela uporabilo po pravici pa tudi z usmiljenjem. Vedno pazi na to, da pri uveljavljanju pravice in moči ohranja ravnovesje z ljubeznijo in razumno modrostjo. Oglejmo si tri načine, kako Jehova kaže razumnost.

»Pripravljen odpuščati«

9., 10. a) Kaj ima ,pripravljenost odpuščanja‘ skupnega z razumnostjo? b) Kako je Davidu koristila Jehovova pripravljenost odpuščanja in zakaj?

⁹ David je zapisal: »Saj ti si, Gospod, dobrotljiv in rad prizanašaš [pripravljen odpuščati, NW], in obilen si v milosti vsem, ki te kličejo« (Psalm 86:5). Ko so bili Hebrejski spisi prevedeni v grščino, je bila beseda za »pripravljen odpuščati« prevedena z e·pi·ei·kés oziroma »razumen«. In res, biti pripravljen odpuščati in biti usmiljen je morda ključni način, kako kazati razumnost.

¹⁰ Tudi David se je dobro zavedal, kako razumen je Jehova v tem pogledu. Ko je David zagrešil prešuštvo z Batsebo ter poskrbel za uboj njenega moža, bi tako on kakor Batseba morala biti po postavi kaznovana s smrtno kaznijo (5. Mojzesova 22:22; 2. Samuelova 11:2-27). Če bi primer obravnavali neupogljivi ljudski sodniki, bi nemara oba izgubila življenje. Toda Jehova je pokazal razumnost (e·pi·ei·kés), ki po Vine’s Expository Dictionary of Biblical Words »izraža takšno obzirnost, ,ki na dokaze primera gleda humano in razumno‘ «. Med dejstva, ki so vplivala na Jehovovo milostno odločitev, sta verjetno spadala iskreno kesanje prestopnikov in usmiljenje, ki ga je pred tem David sam kazal v korist drugih (1. Samuelova 24:4-6; 25:32-35; 26:7-11; Matevž 5:7; Jakob 2:13). Bilo pa je razumno, da bo Jehova Davida ukoril, v skladu s tem, kako Jehova opisuje samega sebe v Drugi Mojzesovi knjigi 34:4-7. K Davidu je poslal preroka Natana s tehtnim sporočilom, ki je Davida prevzelo zaradi dejstva, da je preziral Jehovovo besedo. David se je pokesal, zato zaradi svojega greha ni umrl. (2. Samuelova 12:1-14)

11. Kako je Jehova v Manasejevem primeru pokazal pripravljenost odpuščanja?

¹¹ Še bolj izreden v tem pogledu je bil primer judovskega kralja Manaseja, saj je bil Manasej v nasprotju z Davidom dolgo časa trdovratno hudoben. Manasej je v deželi pospeševal odvratno versko prakso, ki je zajemala tudi žrtvovanje ljudi. Morda je bil odgovoren tudi za ,razžaganje‘ zvestega preroka Izaija (Hebrejcem 11:37). Jehova je dovolil, da je bil Manasej za kazen odveden v Babilon kot ujetnik. V zaporu pa se je Manasej pokesal in prosil za milost. Celo v tem izjemnem primeru je bil Jehova v odgovor na to iskreno kesanje ,pripravljen odpustiti‘. (2. letopisov 33:9-13)

Spremeniti pot, ko nastopijo nove okoliščine

12., 13. a) Kakšna sprememba okoliščin, ko je šlo za Ninive, je Jehova spodbodla, da je spremenil pot? b) Kako se je Jona pokazal manj razumnega od Boga Jehova?

¹² Da je Jehova razumen, se vidi tudi v njegovi pripravljenosti spremeniti nameravano pot delovanja, ko nastopijo nove okoliščine. Ko je na primer prerok Jona korakal po ulicah starodavnih Niniv, se je njegovo navdihnjeno sporočilo glasilo dokaj preprosto: Mogočno mesto bo čez 40 dni uničeno. Vendar so se okoliščine temeljito spremenile! Ninivljani so se pokesali. (Jona, 3. poglavje)

¹³ Poučno je primerjati, kako se je na ta obrat v dogodkih odzval Jehova in kako Jona. Jehova je pravzaprav spremenil smer svoje nebeške kočije. V tem primeru se je prilagodil, povzročil je, da je postal tisti, ki odpušča grehe, ne pa »pravi vojščak« (2. Mojzesova 15:3). Ni pa bilo tako tudi z Jonom, ki je bil veliko manj gibek. Ni ostal v koraku z Jehovovo kočijo, temveč je bil v ravnanju bolj podoben prej omenjenemu tovornemu vlaku ali supertankerju. Razglasil je obsodbo, torej mora do obsodbe tudi priti! Morda je mislil, da bi kakršnakoli sprememba poti prizadela njegov ugled v očeh Ninivljanov. Toda Jehova je svojega trdoglavega preroka z nepozabno lekcijo potrpežljivo poučil o razumnosti in usmiljenju. (Jona, 4. poglavje)

14. Zakaj je Jehova spremenil smer delovanja glede preroka Ezekiela?

¹⁴ Jehova je spremenil smer še ob drugih priložnostih — tudi zaradi razmeroma malenkostnih zadev. Ko je na primer nekoč preroka Ezekiela zadolžil, naj izvede preroško dramo, so Jehovova navodila zajemala zapoved, naj si Ezekiel hrano kuha na ognju, ki bi ga nalagal s človeškim blatom. To pa je bilo le preveč za preroka, ki je zaječal: »Ah, Gospod Jehova!« in ga rotil, naj vendar ne terja od njega nekaj tako odvratnega. Jehova ni odpravil prerokovih občutkov kot nespametnih, temveč je Ezekielu dovolil uporabiti goveje blato, ki je v mnogih deželah splošen vir goriva še vse do danes. (Ezekiel 4:12-15)

15. a) Iz katerih primerov se vidi, da Jehova rad posluša in odgovarja človeškim bitjem? b) Kaj se iz tega naučimo?

¹⁵ Ali se nam ne ogreje srce, ko takole razmišljamo o ponižnosti našega Gospoda Jehova (Psalm 18:35)? Je neizmerno višji od nas pa kljub temu potrpežljivo posluša nepopolne ljudi, občasno pa celo ustrezno temu spremeni smer. Abrahamu je dovolil, da se je glede namere, da uniči Sodomo in Gomoro, kar lep čas zavzemal proti temu (1. Mojzesova 18:23-33). Mojzesu pa je pustil ugovarjati Svojemu namenu, da uniči uporne Izraelce, iz Mojzesa pa naredi mogočen narod (2. Mojzesova 32:7-14; 5. Mojzesova 9:14, 19; primerjajte Amos 7:1-6). S tem je poskrbel za popoln zgled svojim človeškim služabnikom, ki bi morali pokazati podobno pripravljenost prisluhniti drugim, kadar je to razumno in mogoče (primerjajte Jakob 1:19).

Razumnost pri uveljavljanju avtoritete

16. Kako se Jehova v načinu izvajanja avtoritete razlikuje od mnogih ljudi?

¹⁶ Ali ste že kdaj opazili, da več, ko ima kdo avtoritete, manj razumen postaja? V nasprotju s tem ima Jehova najvišjo avtoriteto v vesoljstvu pa je kljub temu najboljši zgled v razumnosti. V uveljavljanju svoje avtoritete je nezmotljivo razumen. Jehova v nasprotju z mnogimi ljudmi v svoji avtoriteti ni negotov, zato se ne čuti prisiljenega, da bi jo ljubosumno varoval — kakor da bi avtoriteta, ki jo v določeni meri prenaša na druge, ogrozila njegovo lastno. Pravzaprav je, še ko je bilo v vesoljstvu poleg njega le eno bitje, nanj prenesel znatno mero avtoritete. Logosa je napravil v »delovodja« in od tedaj dalje po tem ljubljenem Sinu ustvarjal vse drugo. (Pregovori 8:22, 29-31; Janez 1:1-3, 14; Kološanom 1:15-17) Kasneje mu je podelil ,vso oblast v nebesih in na zemlji‘. (Matevž 28:18; Janez 5:22)

17., 18. a) Zakaj je Jehova v Sodomo in Gomoro poslal angela? b) Zakaj je Jehova vprašal angele za predloge, kako premotiti Ahaba?

¹⁷ Podobno je Jehova mnogim svojim stvarjenjem zaupal naloge, ki bi jih sam gotovo opravil bolje. Ko je na primer Abrahamu rekel: »Zdaj pa pojdem doli [v Sodomo in Gomoro] in videl bom, ali so docela tako delali, kakor se glasi njih vpitje,« to ni pomenilo, da bo šel tja osebno. Jehova se je raje odločil za prenos avtoritete, tako da je postavil angela, ki sta mu priskrbela takšne informacije. Dal jima je avtoriteto, da vodita to preiskovalno nalogo in mu poročata o rezultatih. (1. Mojzesova 18:1-3, 20-22)

¹⁸ Ob drugi priložnosti, ko se je Jehova odločil izvršiti obsodbo nad hudobnim kraljem Ahabom, je na nebeški zbor povabil angele, da bi mu postregli s predlogi, kako ,premotiti‘ tega odpadniškega kralja, da bi se pridružil bitki, ki bi končala njegovo življenje. Jehova, Vir vse modrosti, seveda ni potreboval pomoči, da bi ugotovil, kaj bi bilo najbolje storiti! Pa vendar je svoje angele počastil s prednostjo predlagati rešitve in z avtoriteto delati v skladu s tisto, ki jo je izbral. (1. kraljev 22:19-22)

19. a) Zakaj Jehova omejuje število zakonov, ki jih postavlja? b) Kako se Jehova kaže razumnega v tem, kaj pričakuje od nas?

¹⁹ Jehova ne uporablja svoje avtoritete, da bi druge čezmerno nadziral. Tudi v tem se kaže neprimerljivo razumnega. Previdno omejuje število zakonov, ki jih postavlja, in svojim služabnikom prepoveduje, da bi s postavljanjem nekih lastnih, težkoizpolnljivih zakonov šli »prek tega, kar je napisano« (1. Korinčanom 4:6, EI; Dejanja apostolov 15:28; primerjajte Matevž 23:4). Od svojih stvarjenj nikoli ne zahteva slepe poslušnosti, temveč ponavadi priskrbi dovolj informacij, da bi jim bile v vodstvo, ter postavlja prednje odločitev, pri čemer jim da vedeti, kakšne so koristi, če jih upoštevajo, ter posledice, če jih ne upoštevajo (5. Mojzesova 30:19, 20). Noče, da bi ljudje nekaj delali iz občutka krivde, sramu ali strahu, temveč želi doseči srce; želi, da mu ljudje služijo iz pristne ljubezni, ne pa zaradi prisile (2. Korinčanom 9:7). Vsaka taka služba iz vse duše razveseljuje Božje srce — Bog torej ni nerazumno »težko ugodljiv« (1. Petrov 2:18, NW; Pregovori 27:11; primerjajte Miha 6:8).

20. Kako Jehovova razumnost zadeva vas?

²⁰ Ali ni presenetljivo, da Bog Jehova, ki ima več moči kot katerokoli ustvarjeno bitje, te moči nikoli ne uporablja nerazumno, nikoli z njo drugih ne strahuje? Človek pa, ki je v primerjavi z njim tako slaboten, ima zgodovino, polno medsebojnega tiraniziranja (Propovednik 8:9). Jasno torej vidimo, da je razumnost dragocena lastnost, ki nas spodbuja, da ljubimo Jehova bolj in bolj. To pa nas zopet spodbudi, da to lastnost negujemo tudi sami. Kako lahko to delamo? Poglejmo si to v naslednjem članku.

[Podčrtne opombe]

Kako bi odgovorili

◻ Kako Jehovovo prilagodljivost poudarjata njegovo ime in videnje njegove nebeške kočije?

◻ Kaj je razumnost in zakaj je to znak božje modrosti?

◻ Kako vse je Jehova pokazal, da je »pripravljen odpuščati«?

◻ Zakaj se je Jehova v nekaterih primerih odločil spremeniti nameravano smer ravnanja?

◻ Kako se Jehova kaže razumnega v načinu izvajanja avtoritete?

[Slika na strani 10]

Zakaj je Jehova odpustil hudobnemu kralju Manaseju?