Dvigovati se s krili kakor orli

KAKO se počuti človek, potem ko pet let pretrpi v nacističnih koncentracijskih taboriščih? Ali je pobit? Zagrenjen? Maščevalen?

Čeprav se zdi morda čudno, pa je eden od teh mož napisal: »Moje življenje se je obogatilo bolj, kot pa sem sploh kdaj lahko upal.« Zakaj je tako čutil? Pojasnil je: »Našel sem zavetje pod krili Najvišjega in doživel spolnitev besed preroka Izaija, ko je rekel: ,Oni pa, ki čakajo GOSPODA, dobivajo nove moči, dvigajo se na perutih [s krili, NW] kakor orli, [. . .] hodijo, pa ne opešajo.‘ « (Izaija 40:31)

Ta kristjan, čigar telo je zadelo najstrašnejše ravnanje, kar si ga lahko zamislimo, je imel duha, ki se je figurativno dvigoval kvišku, duha, ki ga nacistična brutalnost ni mogla premagati. Kakor David je našel zavetje v senci Božjih »kril« (NW). (Psalm 57:1) Ta kristjan se je okoristil prispodobe, ki jo je uporabil prerok Izaija, ko je primerjal svojo duhovno moč z močjo orla, ki se dviga više in više v nebo.

Ali kdaj čutite, da vas problemi bremenijo? Nedvomno bi tudi vi radi našli zavetje pod krili Najvišjega, da bi se ,dvignili s krili kakor orli‘. Da bi razumeli, kako je to mogoče, nam bo pomagalo, če bomo vedeli kaj o orlih, ki jih Sveto pismo pogosto figurativno naobrača.

Pod orlovskim praporom

Od vseh ptic, ki so jih stara ljudstva opazovala, je bil orel morda najbolj občudovan in to zaradi svoje moči ter veličastnega leta. Mnoga starodavna ljudstva, tudi babilonska, perzijska in rimska, so marširala pod orlovskim praporom. Vojska Cira Velikega je bila ena od teh. Biblija je prerokovala, da bo ta perzijski kralj kakor ptica roparica, ki prihaja z vzhoda, da bi uničil babilonski imperij. (Izaija 45:1; 46:11) Dvesto let po tem, ko je bila ta prerokba napisana, so Cirove čete, z orli na svojih bojnih praporih, zviška planile na mesto Babilon, kakor se orel spusti na svoj plen.

V novejšem času so tudi vojščaki, kot sta bila Karel Veliki in Napoleon, ter države, kot so Združene države in Nemčija, za svoj simbol izbrali orla. Izraelcem je bilo zapovedano, da ne smejo častiti podob orlov niti katerega koli drugega bitja. (2. Mojzesova 20:4, 5) Kljub temu pa so biblijski pisci merili na orlove značilnosti, da bi ponazorili svoje sporočilo. Tako se orel, ptica, ki se jo v Svetem pismu omenja najpogosteje, uporablja za simboliziranje reči, kot so modrost, božanska zaščita in hitrost.

Orlovo oko

Oster orlov vid je bil vedno pregovoren. Čeprav planinski orel le redko tehta več kot pet kilogramov, pa je njegovo oko v resnici večje od človekovega in njegov vid veliko ostrejši. Sam Jehova je, ko je Jobu opisoval orlovo sposobnost iskanja hrane, rekel: »V daljavo gledajo oči njegove.« (Job 39:27, 29) Alice Parmelee v svoji knjigi All the Birds of the Bible poroča, da je »orel nekoč na razdalji petih kilometrov na gladini jezera opazil mrtvo ribo ter diagonalno strmoglavil točno tja. In ne le, da je bil orel sposoben videti majhen predmet na daleč večji razdalji, kot bi ga videl človek, ta ptica je imela ribo ves čas petkilometrskega strmoglavljanja tudi nenehno na očeh.«

Orel je zaradi svojega ostrega vida ustrezen simbol modrosti, ki je ena od Jehovovih glavnih lastnosti. (Primerjaj Ezekiel 1:10; Razodetje 4:7.) Zakaj orel simbolizira modrost? K modrosti namreč spada tudi to, da znamo predvideti posledice kakega dejanja, ki ga morda naredimo. (Pregovori 22:3) Orel lahko s svojo sposobnostjo, da vidi daleč naprej, opazi nevarnost, ko je ta še daleč stran, in varnostno ukrepa, tako kot moder mož v Jezusovi priliki, ki je predvidel morebitnost nevihte in si zgradil hišo na skali. (Matevž 7:24, 25) Zanimivo je, da v španščini, če koga opisujejo kot orla, to pomeni, da ima uvid ali sprevidevnost.

Če boste imeli kdaj priložnost videti orla od blizu, bodite pozorni na njegove oči. Ne opazuje vas le z bežnim pogledom, temveč se zdi, da temeljito preiskuje vsako podrobnost vaše zunanjosti. Podobno tudi moder mož, namesto da bi zaupal svojemu instinktu ali svojim občutkom, skrbno razčleni zadevo, preden se odloči. (Pregovori 28:26) Čeprav je orel zaradi svojega ostrega vida primeren simbol božanske lastnosti, modrosti, pa biblijski pisci figurativno uporabljajo tudi njegov veličastni let.

»Pot orla pod nebom«

»Pot orla pod nebom« je presenetljiva tako zaradi njegove hitrosti kakor tudi načina letenja, saj se zdi, da leti lahkotno, da se ne ravna po nobeni predpisani poti in ne pušča nobenih sledi. (Pregovori 30:19) O orlovi hitrosti govorijo Žalostinke 4:19, kjer so opisani babilonski vojaki: »Hitrejši so bili naši preganjalci nego orli pod nebom: po gorah so nas podili.« Ko orel, krožeč v zraku, opazi svojo žrtev, skrči svoja krila in bliskovito strmoglavi, pri čemer lahko po nekaterih poročilih doseže hitrost tudi do 130 kilometrov na uro. Zato ni presenetljivo, da Sveto pismo uporablja orla kot sinonim za hitrost, še posebej v zvezi z vojaško silo. (2. Samuelova 1:23; Jeremija 4:13; 49:22)

Izaija pa po drugi strani govori o orlovem lahkotnem letu. »Oni pa, ki čakajo GOSPODA, dobivajo nove moči, dvigajo se [s krili] kakor orli, teko, a se ne utrudijo, hodijo, pa ne opešajo.« (Izaija 40:31) V čem je skrivnost orlovega lahnega leta? Dvigovanje zahteva od orla le malo truda, saj izkorišča termiko oziroma stebre dvigajočega se toplega zraka. Termika je nevidna, toda orel je kljub temu strokovnjak za iskanje le-te. Ko jo najde, razprostre svoja krila in rep ter kroži znotraj stebra toplega zraka, ki ga nosi više in više. Ko doseže zadostno višino, odjadra do naslednje termike in tam postopek ponovi. Tako lahko ostane orel v zraku več ur, z minimalno porabo energije.

V Izraelu, še posebej v Velikem tektonskem jarku, ki se razprostira od Ezion-geberja na obali Rdečega morja pa vse do Dana na severu, je videti orle povsem običajno. Še posebej številni so spomladi in jeseni, ko se selijo. Kakšno leto naštejejo tudi do 100.000 orlov. In ko jutranje sonce segreje ozračje, lahko vidimo na stotine ptic roparic, kako letajo nad pečinami, ki obrobljajo Veliki tektonski jarek.

Orlov lahkotni let je odlična ponazoritev tega, kako nas lahko Jehovova moč duhovno in čustveno dvigne, tako da lahko nadaljujemo svoje delo. Tako kot se orel ne more dvigniti v takšne višine le z lastno močjo, se tudi mi ne moremo spoprijemati s težavami, če se zanašamo na lastne sposobnosti. »Vse morem v njem, ki me krepča,« je pojasnil apostol Pavel. (Filipljanom 4:13) Kot orel, ki nenehno išče nevidno termiko, tudi mi po gorečih molitvah ,kar naprej prosimo‘ (NW) za Jehovovo nevidno dejavno silo. (Lukež 11:9, 13)

Seleči se orli pogosto najdejo termiko tako, da opazujejo druge ptice roparice. Naravoslovec D. R. Mackintosh je poročal, da so ob neki priložnosti videli 250 orlov in jastrebov, ki so se krožno dvigali v isti termiki. Tudi kristjani se lahko danes podobno učijo zanašati na Jehovovo moč, tako da posnemajo zveste zglede drugih pobožnih služabnikov. (Primerjaj 1. Korinčanom 11:1.)

V senci orlovih kril

Eno od najnevarnejših obdobij orlovega življenja je obdobje, ko se uči leteti, in nemalo jih pri tem poskusu tudi pogine. Tudi neizkušeni izraelski narod je bil v nevarnosti, ko je odpotoval iz Egipta. Zato so bile Jehovove besede Izraelcem še zlasti primerne: »Sami ste videli, kaj sem storil Egiptu in kako sem vas nosil na orlovih perotih [krilih, NW] in vas privedel k sebi.« (2. Mojzesova 19:4) Obstajajo poročila o tem, da so orli nesli mlado ptico nekaj trenutkov na svojem hrbtu, da le-ta ne bi padla pri svojih prvih poskusih letenja. G. R. Driver, ki je v Palestine Exploration Quarterly komentiral takšna poročila, je rekel: »Torej [biblijska] prispodoba ni zgolj prazna izmislica, temveč temelji na dejstvu.«

Orli pa so zgledni starši tudi drugače. Tako mladiču ne le prinašajo rednih obrokov hrane, temveč samica meso, ki ga samec prinese v gnezdo, tudi skrbno razkosa, da ga lahko orlič pogoltne. Ker si svoja gnezda ponavadi zgradijo na pečinah ali visokih drevesih, so mlade ptice izpostavljene naravnim silam. (Job 39:27, 28) Žgoče sonce, značilno za biblijske dežele, bi lahko usmrtilo mlado ptico, če zanjo ne bi skrbeli starši. Odrasli orel namreč razprostre svoja krila, včasih za več ur, da bi zasenčil svojega nežnega mladiča.

Zato je zelo primerno, da se orlova krila v Svetem pismu uporabljajo kot simbol božanske zaščite. Peta Mojzesova knjiga 32:9–12 opisuje, kako je Jehova zaščitil Izraelce med njihovim potovanjem po pustinji: »Zakaj GOSPODOV delež je ljudstvo njegovo, Jakob je njemu odmerjena dediščina. Našel ga je v deželi puščave, v pustinji, v tuljenju divjega kraja; obdal ga je, pazil je nanj, varoval ga je kakor očesa svojega punčico. Kakor orel izpodbuja k letanju gnezdnike svoje in nad svojimi mladiči leta, razprostira peruti svoje, jih nanje jemlje in jih nosi na krilih svojih: tako ga je GOSPOD sam vodil.« Tudi nas bo Jehova tako ljubeče zaščitil, če mu bomo zaupali.

Pot rešitve

Včasih, ko se spoprijemamo s problemi, si morda zaželimo, da bi odleteli stran od vseh svojih težav. Prav tako se je počutil tudi David. (Primerjaj Psalm 55:6, 7.) Toda čeprav je Jehova obljubil, da nam bo pomagal, ko se bomo v tej stvarnosti srečali s preskusi in trpljenjem, pa nam on ne ponuja popolne rešitve. Imamo biblijsko zagotovilo: »Ni vas nobena izkušnjava zadela razen take, ki jo more človek prenesti; zvest pa je Bog, ki vam ne da biti izkušanim nad vašo moč, temuč stori z izkušnjavo tudi izhod iz nje, da jo morete prenesti.« (1. Korinčanom 10:13)

»Izhod« oziroma »pot do rešitve« (King James Version) zajema to, da se učimo zaupati v Jehova. In prav to je odkril Max Liebster, čigar komentarje smo navedli na začetku tega članka. Med leti, ki jih je preživel v koncentracijskem taborišču, je spoznal Jehova in se začel zanašati nanj. Kot je odkril, nas Jehova krepi po svoji Besedi, svojem duhu in svoji organizaciji. Priče so celo v taboriščih poiskali sovernike in jim duhovno pomagali tako, da so si z njimi delili svetopisemske misli in kakršno koli razpoložljivo biblijsko literaturo. In kot so zvesti preživelci znova in znova pričali, jih je Jehova resnično krepil. »Nenehno sem prosil Jehova za pomoč,« pojasnjuje Max, »in njegov duh me je podpiral.«

Tudi mi se lahko, ne glede na to, s kakšno preskušnjo se srečujemo, zanesemo na Božji sveti duh, pod pogojem, da vztrajno prosimo zanj. (Matevž 7:7–11) Poživljeni s to ,preobilnostjo moči‘ bomo poleteli, ne pa se pogreznili zaradi naših problemov. Še naprej bomo hodili tako, kot želi Jehova in ne bomo opešali. Dvignili se bomo s krili kakor orli. (2. Korinčanom 4:7; Izaija 40:31)

[Slika na strani 9]

Fotografija: Cortesía de GREFA

[Slika na strani 10]

Fotografija: Cortesía de Zoo de Madrid

[Slika na strani 10]

Ne opazuje vas le z bežnim pogledom