Vprašanja bralcev
Zakaj Aron za izdelavo zlatega teleta ni bil kaznovan?
Čeprav je Aron imel prednostni položaj, je imel tudi svoje slabosti. Med Mojzesovim 40-dnevnim zadrževanjem na gori Sinaj se je ,zbrala množica k Aronu in ga ogovorila: »Vstani, naredi nam bogove, ki naj gredo pred nami; zakaj tistemu možu Mojzesu, ki nas je odpeljal iz dežele Egiptovske, ne vemo, kaj se mu je prigodilo.«‘ (2. Mojzesova 32:1) Aron je privolil in s temi uporniki sodeloval pri izdelavi kipa, zlatega teleta. (2. Mojzesova 32:2–6) Ko se je kasneje soočil z Mojzesom, je dal šibko opravičilo. (2. Mojzesova 32:22–24) Kljub temu ga Jehova ni izločil kot glavnega storilca pregreška, ampak je rekel Mojzesu: »Sedaj torej me pusti, da se vname srd moj zoper nje in jih pokončam; tebe pa storim v velik narod.« (2. Mojzesova 32:10) Mojzes je zadevo privedel do odločilnega spopada s klicem: »Sem k meni, kdor je GOSPODU [Jehovu, NW] na strani!« (2. Mojzesova 32:26) Odzvali so se vsi Levijevi sinovi, med katerimi je nedvomno bil tudi Aron. Usmrtili so tri tisoč malikovalcev, najverjetneje glavne povzročitelje upora. (2. Mojzesova 32:28) Ne glede na to je Mojzes druge spomnil, da tudi oni nosijo krivdo. (2. Mojzesova 32:30) Aron torej ni bil edini, ki se ga je Bog usmilil. Njegova naslednja dejanja so pokazala, da v svojem srcu ni soglašal z malikovalskim gibanjem, ampak je enostavno popustil pritisku upornikov. (2. Mojzesova 32:35) Jehova je Aronu pokazal, da mu je odpustil, tako da je njegovo postavitev za velikega duhovnika ohranil veljavno. (2. Mojzesova 40:12, 13)
Aron je v mnogih trdih izkušnjah zvesto podpiral mlajšega brata Mojzesa in ta ga je kot Božji predstavnik umestil za velikega duhovnika; nedolgo zatem pa je nespametno skupaj s sestro Mirjam kritiziral Mojzesa zaradi njegovega zakona s kušitsko žensko in mu oporekal edinstven odnos z Bogom Jehovom in položaj z govorjenjem: »Ali je res GOSPOD [Jehova, NW] govoril samo z Mojzesom? Ne govori li tudi z nami?« (4. Mojzesova 12:1, 2) Jehova je hitro ukrepal, vse tri privedel predse pred shodni šotor ter Arona in Mirjam hudo kaznoval zaradi nespoštovanja Božje postavitve. Dejstvo, da je bila z gobavostjo zadeta samo Mirjam, jo lahko zaznamuje za pobudnico dejanja ter lahko nakazuje, da je Aron ponovno pokazal šibkost s tem, da se je pustil speljati in se ji pridružil. Kakor koli že, če bi Arona podobno zadela gobavost, bi bila njegova postavitev za velikega duhovnika po Božjem zakonu razveljavljena. (3. Mojzesova 21:21–23) Aronova pravilna naravnanost srca se je razkrila, ker je takoj priznal nespametnost njunega početja in se za to opravičil ter rotil Mojzesa, naj posreduje v prid gobavi Mirjam. (4. Mojzesova 12:10–13)
V pripetljaju, ki je povezan s priskrbitvijo vode pri Meribi v Kadesu, je bil Aron zopet soodgovoren za napako, ker z Mojzesom nista posvetila in počastila Boga pred občino. Zaradi tega dejanja je Bog določil, da nobeden od njiju ne bo užival te časti, da bi narod privedel v Obljubno deželo. (4. Mojzesova 20:9–13)
Upoštevanja vredno je, da Aron v nobenem od svojih treh odklonov ni bil glavni pobudnik napačnega dejanja, temveč kot se zdi, je dopustil, da ga je pritisk okoliščin ali vpliv drugih odvrnil od poti resnicoljubnosti. Zlasti pri prvem prestopku bi lahko udejanjil načelo, ki je zajeto v zapoved: »Ne potegni z množico, da bi delal zlo.« (2. Mojzesova 23:2) Ne glede na to se v Pismu njegovo ime kasneje častno uporablja in Božji sin je med svojim zemeljskim življenjem priznal pravnomočnost aronskega duhovništva. (Psalm 115:10, 12; 118:3; 133:1, 2; 135:19; Matevž 5:17–19; 8:4)
Ali je Jezus za prispodobo o bogatinu in Lazarju zajemal iz rabinske vere o mrtvih?
Učitelji in študenti primerjalne religije kdaj pa kdaj omenijo, da je Jezus Kristus za to prispodobo zajemal iz stare rabinske zamisli in nauka o podzemlju. Jožef nas glede takratnega pogleda farizejev na to takole obvešča: »Verjamejo, da ima duša moč preživeti smrt in da ljudi, ki so živeli krepostno ali pa pregrešno, v podzemlju čakajo nagrade ali kazni: usoda zlobnih duš je večni zapor, dobre pa mirno preidejo v novo življenje.« (Jewish Antiquities, XVIII, 14 [i, 3]) Vendar je Jezus krive nauke, vštevši farizejske, odločno zavračal. (Matevž 23. poglavje) Bilo bi torej protislovno, da bi prispodobo o bogatinu in Lazarju oblikoval na temelju krive rabinske zamisli o podzemlju. Potemtakem moramo skleniti, da je Jezus, namesto kakršnih koli že nesvetopisemskih naukov, imel v mislih izpolnitev prispodobe in je njene podrobnosti in potek oblikoval skladno z izpolnitvenimi dejstvi.
Sobesedilo in besedje zgodbe jasno kažeta, da je to prilika in ne resnična zgodovinska pripoved. Ne hvali revščine, niti ne obsoja bogastva. Namesto tega očitno nakazuje vedenje, končne nagrade in preobrat v duhovnem položaju ali razmerah ljudi, ki jih Lazar in bogatin predstavljata. Dejstvo, da so bogatinovi bratje zavračali Mojzesa in preroke, kaže tudi to, da je prispodoba imela globlji pomen in namen, kot pa da bi samo prikazala razliko med revščino in bogastvom.