‚Storili so prav tako‘
»To je ljubezen Božja, da držimo zapovedi njegove.« (1. JANEZOV 5:3)
1. Kaj lahko rečemo o obsežnosti Božje ljubezni?
»BOG JE LJUBEZEN.« In vsi, ki spoznajo Boga ter nato ubogajo njegove zapovedi, začno zelo ceniti globino te ljubezni. »V tem je ljubezen, ne da smo mi ljubili Boga, temuč da je on ljubil nas in poslal Sina svojega v spravo za grehe naše.« Če verujemo v to Jezusovo dragoceno odkupno žrtev, ‚ostajamo v Božji ljubezni‘. (1. Janezov 4:8-10, 16) Tako pa lahko že zdaj uživamo obilico duhovnih blagoslovov, v prihajajoči stvarnosti pa še večno življenje. (Janez 17:3; 1. Janezov 2:15, 17)
2. Kako je Božjim služabnikom koristilo to, da so se ravnali po Božjih zapovedih?
2 Biblijski zapis prekipeva od zgledov ljudi, ki so se ravnali po Božjih zapovedih in bili zato tudi bogato blagoslovljeni. Med njimi so tudi zgledi predkrščanskih prič in o nekaterih je apostol Pavel pisal: »V veri so umrli ti vsi in niso prejeli izpolnitve obljub, temuč so jih oddaleč gledali, jih pozdravljali in pripoznavali [javno razglašali, NW], da so tujci in priseljenci na zemlji.« (Hebrejcem 11:13) Nadalje sta vdanim krščanskim Božjim služabnikom v poznejših časih veliko dobrega prinesli ‚milost [nezaslužena dobrotljivost, NW] in resnica, [ki sta] postali po Jezusu Kristusu‘. (Janez 1:17) Jehova tako že kakih 6000 let človeške zgodovine nagrajuje zveste priče, ki ubogajo njegove zapovedi, te pa prav zares »niso težke«. (1. Janezov 5:2, 3)
V Noetovih dneh
3. V čem vse je Noe naredil »prav tako«?
3 Biblijski zapis pravi: »Po veri je prejel Noe vest o tem, kar se še ni videlo, in boječ se, je napravil barko u rešenje hiše svoje; po njej je obsodil svet in postal dedič pravičnosti, ki je po veri.« Noe je bil tudi ‚glasnik pravičnosti‘, saj je svaril nasilni predpotopni svet pred neogibno božjo obsodbo, in s tem brezpogojno ubogal Boga. (Hebrejcem 11:7; 2. Petrov 2:5) Pri gradnji barke se je skrbno ravnal po gradbenem načrtu, ki mu ga je priskrbel Bog. Vanjo je nato spravil vse določene živali in živež. »To stori Noe; vse stori prav tako, kakor mu je zapovedal Bog.« (1. Mojzesova 6:22)
4., 5. a) Kaj je zlovešč vpliv povzročal človeštvu vse do naših dni? b) Zakaj bi morali, ko gre za poslušnost božjim navodilom, narediti »prav tako«?
4 Noe se je moral poleg tega skupaj s svojo družino bojevati še proti zloveščemu vplivu neubogljivih angelov. Ti angeli so bili Božji sinovi, ki so se usnovili in živeli z ženskami. Iz teh zvez so se rodili nadčloveški hibridni potomci, ki so ustrahovali človeštvo. »Zemlja je bila popačena pred obličjem Božjim, in zemlja je bila napolnjena s silovitostjo.« Zato je Jehova poslal potop in tako izbrisal to hudobno pokolenje. (1. Mojzesova 6:4, 11-17; 7:1) Od Noetovih dni dalje se demonski angeli niso več smeli usnoviti v človeško obliko. Kljub temu pa ‚ves svet še vedno leži v Hudobnem‘, v Satanu Hudiču. (1. Janezov 5:19; Razodetje 12:9) Jezus je v svoji prerokbi to uporno pokolenje Noetovih dni primerjal s človeškim pokolenjem, katero ga že vse od leta 1914, ko je znamenje Njegove »navzočnosti« (NW) začelo postajati očitno, zavrača. (Matevž 24:3, 34, 37-39; Lukež 17:26, 27)
5 Satan tudi danes, tako kot je v Noetovih dneh, skuša človeštvo in ves planet pripeljati do uničenja. (Razodetje 11:15-18) Zato bi morali poslušati naslednjo navdihnjeno zapoved: »Odenite se z vsem orožjem Božjim, da boste mogli stati zoper zvijačne naklepe [zvijačna dejanja, NW] hudičeve.« (Efežanom 6:11, pdč. op. v NW) Za to pa se okrepimo tako, da preučujemo Božjo Besedo in jo udejanjamo v svojem življenju. Poleg tega imamo Jehovovo skrbno organizacijo ter njenega maziljenega »zvestega in preudarnega sužnja« (NW) in ljubeče starešine, da nam potrpežljivo pastirujejo na poti, po kateri naj bi šli. Dovršiti moramo namreč vsesvetovno oznanjevanje. (Matevž 24:14, 45-47) Da bi le posnemali Noeta, ki je skrbno ubogal božja navodila, in vedno naredili »prav tako«.
Mojzes – najbolj krotek mož
6., 7. a) Kaj, kar se je splačalo, je izbral Mojzes? b) Kakšen zgled poguma nam je Mojzes zapustil?
6 Oglejmo si drugega vernega moža – Mojzesa. Sredi razkošja v Egiptu bi si lahko v življenju veliko prizanesel. Toda rajši je ‚trpel zlo z ljudstvom Božjim, nego imel začasen užitek od greha‘. Kot Jehovov pooblaščeni služabnik je »gledal [. . .] na povračilo [in] bil [stanoviten], kakor da bi videl Nevidnega«. (Hebrejcem 11:23-28)
7 V Četrti Mojzesovi knjigi 12:3 o njem beremo: »Bil [. . .] je ta mož, Mojzes, zelo krotak, bolj ko vsi ljudje, ki so bili na zemlji.« Čisto drugačen pa je bil egiptovski faraon, vedel se je kot najponosnejši človek. In kako sta se odzvala Mojzes in Aron, ko jima je Jehova ukazal naj nad njim objavita obsodbo? Takole beremo: »Mojzes in Aron sta [. . .] storila tako; kakor jima je ukazal GOSPOD [Jehova, NW], tako sta storila.« (2. Mojzesova 7:4-7) Kakšen zgled poguma za nas, ki danes objavljamo Božje obsodbe!
8. Kaj so morali Izraelci narediti »prav tako« in kakšno vzporednico bo imelo v bližnji prihodnosti veselje, ki je bilo rezultat tega?
8 Kaj pa Izraelci, ali so Mojzesa zvestovdano podpirali? Jehova jim je, potem ko je udaril Egipt že z devetimi nadlogami od desetih, dal podrobna navodila, kako naj praznujejo pasho. »In ljudstvo se je priklonilo in molilo Boga. In sinovi Izraelovi so šli in storili tako; kakor je bil GOSPOD [Jehova, NW] ukazal Mojzesu in Aronu, tako so storili.« (2. Mojzesova 12:27, 28) Opolnoči znamenitega dne, 14. nisana 1513 pr. n. š., je Božji angel začel pobijati vse egiptovske prvorojence, toda šel je mimo izraelskih domov. Zakaj pa so izraelski prvorojenci ostali živi? Obvarovani so bili po krvi pashalnega jagnjeta, s katero so poškropili podboje. Naredili so pač natanko tisto, kar je Jehova ukazal Mojzesu in Aronu. Da, prav »tako so storili«. (2. Mojzesova 12:50, 51) Ob Rdečem morju pa je Jehova spet naredil čudež, ko je svoje poslušno ljudstvo rešil, faraona in njegovo mogočno vojaško vozovje pa uničil. Kako radostni so bili Izraelci! Podobno bo danes. Mnogi, ki poslušajo Jehovove zapovedi, se bodo veselili tega, da bodo očividci njegovega opravičenja v harmagedonu. (2. Mojzesova 15:1, 2; Razodetje 15:3, 4)
9. Katere novodobne prednosti predpodablja to, da so Izraelci pri shodnem šotoru naredili vse »prav tako«?
9 Nadalje je Jehova Izraelcem zapovedal, naj zberejo prispevke in v puščavi zgradijo shodni šotor. Izraelci so to velikodušno podprli. Mojzes in njegovi voljni sodelavci so se tudi v najmanjših podrobnostih ravnali po gradbenih načrtih, ki jim jih je dal Jehova. »Tako je bilo dopolnjeno vse delo pri prebivališču shodnega šatora, in sinovi Izraelovi so ga naredili; kakor je bil GOSPOD zapovedal Mojzesu, prav tako so storili vse.« Podobno je tudi ob slovesni posvetitvi duhovništva »Mojzes [. . .] storil to; po vsem, kar mu je bil zapovedal GOSPOD [Jehova, NW], je storil prav tako«. (2. Mojzesova 39:32; 40:16) Tudi mi, ki živimo v novodobnem času, lahko iz vsega srca podpiramo oznanjevanje in programe kraljestvenega širjenja. Tako imamo prednost, da združeno naredimo »prav tako«.
Jozue – hraber in zelo močan
10., 11. a) Kaj je usposobilo Jozueta, da je uspel? b) Kaj pa nas krepi, da se spoprijemamo s sodobnimi preskušnjami?
10 Pet Mojzesovih knjig, en ali dva psalma in Jobova knjiga je bilo verjetno vse, s čimer so od Jehovove navdihnjene pisane Besede razpolagali, ko je Mojzes pooblastil Jozueta, da Izrael popelje v Obljubljeno deželo. Naročil mu je, naj, ko bodo prišli vanjo, zbere ljudstvo in ‚bere ta zakon vpričo vsega Izraela, da vsi slišijo‘. (5. Mojzesova 31:10-12) Pa tudi sam Jehova je zapovedal Jozuetu naslednje: »Ta knjiga postave naj ne gre od tvojih ust, temuč jo premišljaj [potiho beri, NW] dan in noč, da bi si prizadeval delati po vsem, kar je pisano v njej; zakaj tedaj storiš uspešno svojo pot, tedaj ti pojde po sreči [tedaj boš modro ravnal, NW].« (Jozue 1:8)
11 Jozueta je takšno vsakodnevno branje Jehovove ,knjige‘ usposobilo, da je bil kos preskušnjam, ki so bile pred njim. Podobno tudi sodobne Božje Priče dnevno branje Jehovove Besede, Biblije, krepi, da se spoprijemajo s preskušnjami v teh nevarnih »zadnjih dneh«. (2. Timoteju 3:1) Ker je povsod okrog nas nasilen svet, si tudi mi vzemimo k srcu opomin, ki ga je Bog dal Jozuetu: »Bodi močan in hraber[!] Ne straši se in ne plaši! Kajti Gospod [Jehova NW], tvoj Bog, je s teboj pri vsem, česar se boš lotil.« (Jozue 1:9, EI) Izraelovi rodovi so bili potem, ko so zavzeli Kanaan, bogato poplačani, ko so tako poselili svojo dediščino. »Kakor je bil GOSPOD zapovedal Mojzesu, tako so storili Izraelovi sinovi.« (Jozue 14:5) Podobno plačilo čaka tudi vse nas danes, ki beremo Božjo Besedo in jo udejanjamo v življenju, torej ki ubogljivo naredimo vse »prav tako«.
Kralji – zvesti in neposlušni
12. a) Katero zapoved so dobili Izraelovi kralji? b) Kakšna je bila posledica, ker kralji tega niso ubogali?
12 Kaj pa kralji v Izraelu? Jehova je od njih zahteval naslednje: »Ko zasede prestol svojega kraljestva, naj si zapiše v knjigo prepis tega zakona, ki ga hranijo duhovniki leviti, in ima naj jo pri sebi ter jo bere vse dni svojega življenja, da se nauči bati se GOSPODA, svojega Boga, hraniti vse besede tega zakona in te postave, da bi jih izpolnjeval.« (5. Mojzesova 17:18, 19) Pa so Izraelovi kralji ubogali to zapoved? Večinoma jim je hudo spodletelo, zaradi česar so jih tudi doletela prekletstva, ki so bila napovedana v Peti Mojzesovi knjigi 28:15-68. Nazadnje je bil Izrael razkropljen »od enega konca zemlje do drugega«.
13. Kako lahko tudi nam koristi, kakor je Davidu, če ljubimo Jehovovo Besedo?
13 David, prvi zvesti človeški kralj v Izraelu, pa se je le izkazal izjemno vdanega Jehovu. Dokazal je, da je ‚levov mladič v Judi‘. Bil je senca Kristusa Jezusa, zmagovitega ‚leva iz Judovega rodu, korenine Davidove‘. (1. Mojzesova 49:8, 9; Razodetje 5:5) Od kod Davidu takšna moč? Zelo je cenil Jehovovo pisano Besedo in živel po njej. V 19. psalmu, ‚Davidovem psalmu‘, tako beremo: »Postava GOSPODOVA [Jehovova, NW] je popolna.« David zatem omenja Jehovovo odredbo, zapovedi, ukaz in odločbe, nato pa nadaljuje: »Zaželjene [so] bolj nego zlato, da, nego mnogo čistega zlata, in slajše nego med, nego samotok medeni. Služabnik tvoj prejema tudi opomine po njih; kdor jih hrani, plačilo ima veliko.« (Psalm 19:7-11) In če je dnevno branje Jehovove Besede in poglobljeno razmišljanje o njej prinašalo plačilo pred 3000 leti, koliko bolj ga šele danes! (Psalm 1:1-3; 13:6; 119:72, 97, 111)
14. Kako Salomonovo življenje kaže, da je treba več kot le spoznanje?
14 Vendar pa ni dovolj le pridobiti si spoznanje. Za Božje služabnike je bistveno tudi to, da ravnajo po tem spoznanju, da ga udejanjajo v skladu z božjo voljo – torej da delajo »prav tako«. To lahko ponazorimo s primerom Davidovega sina Salomona, katerega je Jehova izbral, »da bo sedel na prestolu kraljestva GOSPODOVEGA nad Izraelom«. Salomon je dobil nalogo, da po načrtih, ki jih je »po navdihnjenju« (NW) dobil David, zgradi tempelj. (1. letopisov 28:5, 11-13) Kako pa je Salomon zmogel dovršiti to ogromno nalogo? Jehova mu je v odgovor na molitev podelil modrost in znanje. S tem, pa tudi tako, da je upošteval načrte, ki jih je dobil od Boga, je Salomon uspel zgraditi to mogočno hišo, nad katero je bila Jehovova slava. (2. letopisov 7:2, 3) Toda kasneje je odpovedal. V čem pa? Jehovov zakon se je za kralja v Izraelu med drugim glasil: »Tudi naj nima mnogo žen, da se njegovo srce ne izneveri.« (5. Mojzesova 17:17, EI) Kljub temu pa je Salomon »imel [. . .] sedemsto žen kneginj in tristo priležnic; in žene [. . .] so mu [. . .] naklonile srce, da je šel za drugimi bogovi«. Salomon torej v svojih poznejših letih ni več delal »prav tako«. (1. kraljev 11:3, 4; Nehemija 13:26)
15. Kako je Josija naredil »prav tako«?
15 Pa vendar je bilo v Judi še nekaj poslušnih kraljev. Zadnji izmed njih je bil Josija. Ta je leta 648 pr. n. š. začel deželo očiščevati malikovalstva in obnavljati Jehovov tempelj. In zgodilo se je, da je veliki duhovnik v njem našel »knjigo postave GOSPODOVE, dane po Mojzesu«. In kaj je glede tega naredil Josija? »In kralj gre gori v hišo GOSPODOVO in vsi možje Judovi in prebivalci jeruzalemski in duhovniki in leviti in vse ljudstvo, veliki in mali; in čita, da vsi slišijo, vse besede knjige zaveze, ki se je našla v hiši GOSPODOVI. In kralj se ustopi na svojem mestu in stori zavezo pred GOSPODOM, da bo hodil za GOSPODOM in pazil na zapovedi njegove in pričevanja in postave njegove iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje, da izpolni besede zaveze, ki so pisane v tej knjigi.« (2. letopisov 34:14, 30, 31) Josija je vsekakor ‚storil prav tako‘. In zaradi takšnega njegovega zvestega življenja je Jehova izvršitev svoje obsodbe nad nezvesto Judo zadržal do dni njegovih prestopniških sinov.
Živeti po Božji Besedi
16., 17. a) V čem vse moramo hoditi po Jezusovih stopinjah? b) Kateri drugi zvesti Božji služabniki so nam še za zgled?
16 Od vseh ljudi, kar jih je kdaj živelo, pa je najboljši zgled v razmišljanju o Božji Besedi in ravnanju po njej dal Gospod Jezus Kristus. Božja Beseda mu je bila kakor hrana. (Janez 4:34) Svojim poslušalcem je povedal: »Sin ne more sam od sebe ničesar delati, razen kar vidi, da dela Oče; karkoli namreč dela on, to tudi Sin dela prav tako.« (Janez 5:19, 30; 7:28; 8:28, 42) Jezus je vse ‚naredil prav tako‘, saj je objavil: »Iz nebes [sem stopil], ne da bi delal svojo voljo, marveč voljo tega, ki me je poslal.« (Janez 6:38) Tudi vsi mi, ki smo posvečeni Priče za Jehova, smo pozvani, da hodimo po Jezusovih stopinjah in vse naredimo »prav tako«. (Lukež 9:23; 14:27; 1. Petrov 2:21)
17 Izpolnjevanje Božje volje je bila vselej Jezusova prva misel. Božjo Besedo je popolnoma poznal, zato je bil usposobljen svetopisemsko odgovarjati. (Matevž 4:1-11; 12:24-31) Tudi mi bomo lahko ‚[popolnoma primerni, NW], docela pripravni za vsako dobro delo‘, če bomo nenehno pozorni na Božjo Besedo. (2. Timoteju 3:16, 17) Zato posnemajmo zgled zvestih Jehovovih služabnikov iz davnine in poznejših časov, nadvse pa zgled našega Gospodarja, Jezusa Kristusa, ki je rekel: »Da svet spozna, da ljubim Očeta, in kakor mi je Oče zapovedal, tako delam.« (Janez 14:31) Dajmo, dokažimo tudi mi, da ljubimo Boga, s tem da delamo »prav tako«. (Marko 12:29-31)
18. Kaj bi nas moralo spodbuditi k temu, da smo »delavci besede«, in kaj bomo obravnavali naslednjič?
18 Ali nismo, ko tako razmišljamo o ubogljivosti Božjih služabnikov v biblijskih časih, ohrabreni, da še dalje v teh zadnjih dneh Satanovega hudobnega sistema zvesto služimo? (Rimljanom 15:4-6) Prav zares bi nas to moralo spodbuditi, da smo v pravem pomenu »delavci besede«, o čemer pa bo govoril naslednji članek. (Jakob 1:22)
Ali se spomnite?
◻ Kaj bi nam morala pomeniti ,Božja ljubezen‘?
◻ Kaj se naučimo iz Noetovega, Mojzesovega in Jozuetovega zgleda?
◻ Koliko so kralji v Izraelu ubogali Božjo »besedo«?
◻ V čem nam je Jezus Vzornik, ki vse naredi »prav tako«?
[Slike na strani 15]
Noe, Mojzes in Jozue so ‚storili prav tako‘