Zavetna mesta – božja priprava iz usmiljenja
»Naj bode teh šest mest v zavetišče, da zbeži vanje, kdorkoli neradovoljno [nenaklepno, NW] ubije človeka.« (4. MOJZESOVA 35:15)
1. Kako gleda Bog na življenje in krvno krivdo?
BOGU JEHOVU je človeško življenje sveto. To življenje pa je v človekovi krvi. (3. Mojzesova 17:11, 14) Zato si je Kajn, prvi človek, ki je bil rojen na zemlji, nakopal krvno krivdo, ko je umoril svojega brata Abela. In Bog mu je zaradi tega rekel: »Glas krvi brata tvojega vpije z zemlje do mene.« Kri, ki je omadeževala kraj umora, je bila nemo, a zgovorno pričevanje o življenju, ki je bilo tako kruto pretrgano. Da, Abelova kri je vpila k Bogu po maščevanju. (1. Mojzesova 4:4-11)
2. Kako je bilo po potopu še poudarjeno Jehovovo spoštovanje življenja?
2 To, da Bog spoštuje človeško življenje, je bilo še poudarjeno, potem ko je pravični Noe skupaj s svojo družino kot preživelec vesoljnega potopa zapustil barko. Jehova je takrat dal ljudem v živež tudi živalsko meso, vendar brez krvi. Hkrati pa je odredil: »Za vašo kri, ki daje življenje, bom terjal zadoščenje; terjal ga bom od vsake živali, tudi od človeka: od slehernega, celo od njegovega brata bom terjal zadoščenje za življenje človekovo. Kdor koli prelije človeško kri, se bo po človeku prelila njegova kri; kajti po božji podobi je Bog naredil človeka.« (1. Mojzesova 9:5, 6, EI) Jehova je torej žrtvinemu najbližjemu sorodniku priznal pravico, da morilca ulovi in ga usmrti. (4. Mojzesova 35:19)
3. Kakšen poudarek je mojzesovska postava dala svetosti življenja?
3 To, da je življenje sveto, je bilo večkrat poudarjeno tudi v Postavi, dani Izraelu po preroku Mojzesu. Tako je denimo v njej Bog zapovedal: »Ne ubijaj.« (2. Mojzesova 20:13) Tudi iz tega, kar mojzesovska postava govori o usodnem dogodku, povezanem z nosečo žensko, je očitno, da je življenje treba spoštovati. Postava je določala, naj bi v primeru, ko bi takšna ženska ali njen nerojeni otrok zaradi pretepa med možema po nesreči umrla, sicer sodniki pretehtali okoliščine in to, koliko je bil ta uboj premišljen, toda kazen je lahko bila »duša za dušo« (NW) ali življenje za življenje. (2. Mojzesova 21:22-25) Toda ali je izraelski morilec lahko kako ušel posledicam svojega nasilnega dejanja?
Zatočišče za morilce?
4. Kakšna zatočišča so v zgodovini poznali neizraelski narodi?
4 Pri neizraelskih narodih so morilci in drugi zločinci dobili pribežališče oziroma zatočišče. Navadno je bilo to v prostorih, kakršen je bil tempelj boginje Artemide v starem Efezu. O podobnih krajih lahko beremo tole poročilo: »Nekatera svetišča so bila prava vzgajališča kriminalcev; zato je bilo število zatočišč pogosto treba omejiti. V Atenah so tako lahko bila po zakonu le nekatera svetišča tudi zatočišča (denimo Tezejev tempelj za sužnje); v času Tiberija pa so skupine lopovov iz takšnih svetišč postale tako nevarne, da so (22. leta) zatočišča dovolili imeti le nekaterim mestom.« (The Jewish Encyclopedia, 1909, II. zvezek, 256. stran) Kasneje so v zavetišča spremenili tudi cerkve krščanstva. Namen tega pa je bil, da bi oblast s civilnih rok prešla v roke duhovnikov. Poleg tega je to oviralo pravilno sojenje. In vse takšne zlorabe so nazadnje pripeljale do tega, da so to ureditev odpravili.
5. Kaj dokazuje, da Postava ni dovolila usmiljenja, kadar je prišlo do uboja iz malomarnosti?
5 Pri Izraelcih pa naklepni morilci niso dobili pribežališča oziroma zavetišča. Celo levitski duhovnik, ki je služil pri Božjem oltarju, je moral biti za naklepni umor usmrčen. (2. Mojzesova 21:12-14) Tudi kadar je prišlo do uboja iz malomarnosti, Postava ni dovoljevala usmiljenja. Tako je moral denimo gospodar na strehi svoje nove hiše narediti obzidek. Kajti če tega ne bi bil storil, pa bi kdo padel s strehe in se ubil, bi nad to hišo prišla krvna krivda. (5. Mojzesova 22:8) Pa tudi če je koga ubil kak bodljiv vol, si je njegov lastnik nakopal krvno krivdo in je bil lahko usmrčen, če so ga za to volovo navado že prej opomnili, pa živali ni zapiral. (2. Mojzesova 21:28-32) Kako zelo Bog ceni življenje, je prav tako očitno iz tega, da je bil kriv za kri tudi vsak, kdor je usmrtil tatu podnevi, ko bi se vsiljivca lahko prepoznalo. (2. Mojzesova 22:2, 3) Jasno je torej, da Božji popolno uravnoteženi predpisi niso dovolili pobegniti smrtni kazni tistim, ki so koga hote umorili.
6. Kdaj šele je bil v starem Izraelu izpolnjen zakon ‚življenje za življenje‘?
6 Če je torej v starem Izraelu prišlo do umora, je žrtvino kri bilo treba maščevati. Zakon ‚življenje za življenje‘ je bil izpolnjen šele, ko je »krvni maščevalec« (EI) usmrtil morilca. (4. Mojzesova 35:19) Ta maščevalec je bil najbližji moški sorodnik umorjenega. Kako pa je bilo z nenaklepnimi ubijalci?
Jehovova priprava iz usmiljenja
7. Kaj je Bog pripravil za tiste, ki so koga nehote ubili?
7 Za tiste, ki so koga po nesreči ali nenaklepno ubili, je Bog ljubeče priskrbel zavetna mesta. O njih je bilo Mojzesu takole naročeno: »Govori sinovom Izraelovim in jim reci: Ko pridete čez Jordan v deželo Kanaansko, si določite mesta, ki naj vam bodo zavetna mesta: tja naj pribeži ubijalec, ki ubije človeka neradovoljno [nenaklepno, NW]. In ta mesta naj vam bodo v zavetišča pred krvnim maščevalcem, da ne umrje ubijalec, dokler se ne postavi pred občino zaradi sodbe. Takih mest, ki jih boste dali in ki vam bodo v zavetišča, bodi šest. Tri mesta določite tostran Jordana in tri mesta v Kanaanski deželi; zavetna mesta naj bodo [. . .], da zbeži vanje, kdorkoli neradovoljno [nenaklepno, NW] ubije človeka.« (4. Mojzesova 35:9-15)
8. Kje so stala zavetna mesta in kaj je nenaklepnim ubijalcem pomagalo, da so jih našli?
8 Ob vstopu v Obljubljeno deželo so tako Izraelci poslušno ustanovili šest zavetnih mest. Tri od teh – Kedes, Sihem in Hebron – so stala zahodno od Jordana. Druga tri – Golan, Ramot in Bezer – pa vzhodno od njega. Vsa ta mesta so stala na prikladnih krajih, ob dobro vzdrževanih poteh. Na vidnih mestih vzdolž poti so bili postavljeni napisi »zavetišče«, ki so usmerjali k zavetnim mestom. Tako si je nenaklepni ubijalec lahko v najbližjem od njih rešil življenje in našel zaščito pred krvnim maščevalcem. (Jozue 20:2-9)
9. Zakaj je Jehova priskrbel zavetna mesta in kdo vse se je lahko vanje zatekel?
9 Zakaj pa je Bog priskrbel zavetna mesta? Zato da dežela ne bi bila omadeževana z nedolžno krvjo in da nad ljudstvo ne bi prišla krvna krivda. (5. Mojzesova 19:10) Kdo vse pa se je lahko zatekel v ta zavetna mesta? V Postavi piše: »Za sinove Izraelove in za tujca in priseljenca med njimi naj bode teh šest mest v zavetišče, da zbeži vanje, kdorkoli neradovoljno [nenaklepno, NW] ubije človeka.« (4. Mojzesova 35:15) Da je torej bilo vse pošteno in streglo pravici, ko je šlo za skazovanje usmiljenja, je Jehova Izraelcem naročil, naj nenamernim ubijalcem, ki so bili bodisi izmed 1) naravnih Izraelcev bodisi izmed 2) tujcev v Izraelu ali 3) priseljencev iz drugih dežel in so živeli v Izraelu, namenijo šest mest za zavetna mesta.
10. Zakaj lahko rečemo, da so bila zavetna mesta Božja priprava iz usmiljenja?
10 Upoštevajmo pa, da naj bi bil po Božjem odloku »Kdor koli prelije človeško kri, se bo po človeku prelila njegova kri« usmrčen tudi nenaklepni ubijalec. Le zaradi priprave, ki jo je iz usmiljenja naredil Bog Jehova, je torej takšen ubijalec lahko zbežal v eno od teh zavetnih mest. Tudi ljudje so bili, kot je videti, na splošno sočutni do tistih, ki so bežali pred krvnim maščevalcem, saj so se zavedali, da se lahko tudi njim zgodi, da nehote storijo kaj podobnega in bodo prav tako potrebovali zavetišče in usmiljenje.
Beg v zavetišče
11. Kaj je v starem Izraelu lahko storil človek, če je po naključju ubil sodelavca?
11 Oglejmo si zdaj prispodobo, ki vam bo morda pomagala, da boste še bolje dojeli ureditev glede zavetišč, ki jo je Bog iz usmiljenja pripravil. Zamislite si, da ste v starem Izraelu in sekate drva, nakar se vam sekirina glava nenadoma sname s toporišča in do smrti zadane sodelavca. Kaj bi naredili? No, Postava je urejala prav to. Brez dvoma bi se zatekli k tejle od Boga dani pripravi: »To je pravilo zastran ubijalca, ki naj tja zbeži, da ostane živ: kdor udari svojega bližnjega nehotoma in ga ni v prejšnjem času sovražil; kakor če gre kdo z bližnjim svojim v gozd drva sekat in zamahne s sekiro, da bi drevo posekal, in železo odleti s toporišča in zadene njegovega bližnjega, da umrje: tisti naj zbeži v eno teh mest, in ostane živ.« (5. Mojzesova 19:4, 5) Pa vendar, tudi če bi uspeli priti v zavetno mesto, še ne bi bili prosti vse odgovornosti za tisto, kar se je zgodilo.
12. Kakšen postopek je sledil, potem ko je nenaklepni ubijalec dospel v zavetno mesto?
12 Sprejeli bi vas sicer gostoljubno, toda starešinam pri vratih v zavetno mesto bi morali opisati svoj položaj. Po vstopu v mesto pa bi vas poslali nazaj na sojenje, in sicer k starešinam, ki so predstavljali izraelsko občino pri vratih mesta, ki je bilo pristojno za področje, kjer se je zgodil uboj. In tu bi lahko dokazali svojo nedolžnost.
Pri sojenju ubijalcem
13., 14. O katerih rečeh bi se starešine želeli prepričati med sojenjem ubijalcu?
13 Pri sojenju poleg vrat pristojnega mesta bi nedvomno s hvaležnostjo opazili, da starešine zelo upoštevajo vaše prejšnje vedenje. Tako bi starešine skrbno pretehtali, kako ste se z žrtvijo razumeli. Ste človeka sovražili, prežali nanj in ga naklepno udarili do smrti? Če da, potem bi vas starešine morali izročiti krvnemu maščevalcu in bi umrli. Ti odgovorni možje bi se pač zavedeli Postavine zahteve, da naj ‚bo kri nedolžnih odpravljena iz Izraela‘. (5. Mojzesova 19:11-13) Podobno morajo tudi današnji krščanski starešine, kadar sodno ukrepajo, hkrati dobro poznati Pismo in ravnati skladno z njim, ko upoštevajo storilčeve prejšnje poglede in vedenje.
14 Mestni starešine bi tako s prijaznim preiskovanjem želeli dognati, ali ste žrtev zalezovali. (2. Mojzesova 21:12, 13) Ali ste jo napadli s skritega mesta? (5. Mojzesova 27:24) Ali ste bili nanjo tako besni, da ste kar skovali načrt, kako bi jo ubili? Če da, bi bili vredni smrti. (2. Mojzesova 21:14) Starešine bi še zlasti morali vedeti, ali sta se z žrtvijo sovražila oziroma mrzila. (5. Mojzesova 19:4, 6, 7; Jozue 20:5) Denimo pa, da so vas starešine spoznali za nedolžnega in vas poslali nazaj v zavetno mesto. Kako hvaležni bi bili za skazano usmiljenje!
Življenje v zavetnem mestu
15. Katerim zahtevam je moral ugoditi nenaklepni ubijalec?
15 Nenaklepni ubijalec je moral v zavetnem mestu ali pa znotraj pasu 1000 komolcev (približno 442 metrov) od mestnih zidov tudi ostati. (4. Mojzesova 35:2-4) Če bi namreč to mejo prestopil, bi lahko srečal krvnega maščevalca, ki bi ga takrat lahko nekaznovano usmrtil. Toda ubijalec ni bil vklenjen ali zaprt. Kot prebivalec zavetnega mesta se je moral naučiti trgovati, delati, skratka biti je moral koristen član družbe.
16. a) Kako dolgo je moral nenaklepni ubijalec ostati v zavetnem mestu? b) Zakaj je smrt velikega duhovnika ubijalcu omogočila zapustiti zavetno mesto?
16 Kako dolgo pa je nenaklepni ubijalec moral ostati v zavetnem mestu? Lahko tudi do konca življenja. Vsekakor pa tako dolgo, kot je bilo rečeno v Postavi: »On bi bil moral ostati v zavetnem mestu svojem do smrti velikega duhovnika; ali po smrti velikega duhovnika se sme vrniti v pokrajino svojega posestva.« (4. Mojzesova 35:26-28) Zakaj pa je prav smrt velikega duhovnika omogočila nenaklepnemu ubijalcu, da je lahko zapustil zavetno mesto? Veliki duhovnik je bil pač ena najvidnejših osebnosti v narodu. Zato je bila njegova smrt tako pomemben dogodek, da so zanj izvedeli vsi izraelski rodovi. In zatem so se lahko vsi begunci brez strahu, da pridejo v roke krvnemu maščevalcu, iz zavetnih mest vrnili na svoje domove. Zakaj? Zato ker so vsi vedeli, kaj odreja Božja Postava, namreč da maščevalec s smrtjo velikega duhovnika zgubi možnost, da ubije ubijalca. In če bi bližnji sorodnik maščeval smrt po tem, bi bil morilec in bi vsekakor moral plačati kazen za ta umor.
Trajna korist
17. Kako vse so lahko koristile omejitve, ki so bile naložene nenaklepnemu ubijalcu?
17 Kakšne so bile verjetne koristi vseh teh omejitev, ki jih je imel nenaklepni ubijalec? Njega samega so spominjale na to, da je nekoga ubil. Prav verjetno je imel odtlej človeško življenje vselej za sveto. Komaj bi tudi lahko pozabil, da se je z njim usmiljeno ravnalo. In ker mu je bilo tako skazano usmiljenje, je prav gotovo tudi sam želel biti usmiljen do drugih. Ta ureditev, zavetna mesta, pa je s svojimi omejitvami koristila tudi celotnemu ljudstvu. Kako pa? Prav gotovo so si vsi vtisnili v spomin, da se do človeškega življenja ne bi smeli vesti nemarno oziroma brezbrižno. To pa bi moralo tudi kristjane opomniti, da se je treba ogibati brezbrižnosti, zaradi katere lahko pride do naključne smrti. Božja iz usmiljenja vzpostavljena ureditev zavetnih mest bi nas prav tako morala navesti, da smo tudi mi usmiljeni, kadar je to upravičeno. (Jakob 2:13)
18. Kakšne prednosti vse je imela Božja ureditev zavetnih mest?
18 Kar je Bog Jehova pripravil v zvezi z zavetnimi mesti, pa je koristilo še drugače. Ljudje tako niso ustanavljali skupin za boj proti zločincem, da bi lovili takšne ubijalce, pač z domnevo, da so pred sodiščem krivi. Namesto tega so nanje gledali kot na nekrive naklepnega umora in jim celo pomagali na varno. Ta ureditev z zavetnimi mesti je bila tudi čisto nekaj drugega kakor današnja, ko morilce pošiljajo v zapore in kaznilnice, kjer jih potem javnost denarno podpira in kjer se pogosto vzgojijo v še hujše zločince, ker se pač veliko družijo z drugimi hudodelniki. V zavetnih mestih ni bilo treba graditi, vzdrževati in nadzorovati dragih, utrjenih in z železnimi ograjami obdanih zaporov, iz katerih zaporniki skušajo tolikokrat pobegniti. Ubijalec je pravzaprav sam poiskal »zapor«, v katerem je nato ostal določen čas. Prav tako je moral delati, s čimer je tudi koristil soljudem.
19. Kakšna vprašanja se postavljajo glede zavetnih mest?
19 Jehovova ureditev izraelskih zavetnih mest za zaščito nenaklepnih ubijalcev je bila zares usmiljena. Prav gotovo je prispevala k temu, da se je spoštovalo življenje. Toda ali imajo ta staroveška zavetna mesta kakšen pomen tudi za ljudi, ki živijo v dvajsetem stoletju? Smo si tudi mi lahko pred Bogom Jehovom naprtili krvno krivdo, pa se niti ne zavedamo, da potrebujemo njegovo usmiljenje? In ali imajo Izraelova zavetna mesta kakšen sodoben pomen za nas?
Kako bi odgovorili?
◻ Kako Jehova gleda na človeško življenje?
◻ Kakšno pripravo je Bog iz usmiljenja namenil nenaklepnim ubijalcem?
◻ Kako je ubijalec lahko vstopil v zavetno mesto in kako dolgo je moral v njem ostati?
◻ Kako vse so lahko koristile omejitve, ki so jih imeli nenaklepni ubijalci?
[Zemljevid na strani 12]
Izraelova zavetna mesta so stala na prikladnih krajih
(Lega besedila — glej publikacijo)
KEDES Jordan GOLAN
SIHEM RAMOT
HEBRON BEZER