Job je zdržal — tudi mi lahko!

»Blagrujemo tiste, ki so vztrajali [zdržali, NW]« (JAKOB 5:11, EI).

 1. Kaj je o svojih preizkušnjah rekel neki ostareli kristjan?

,HUDIČ mi je za petami! Počutim se prav kakor Job!‘ S takšnimi besedami je A. H. Macmillan izrazil svoje občutke zaupnemu prijatelju na sedežu Jehovovih prič. Brat Macmillan je svojo zemeljsko pot sklenil 26. avgusta 1966 v starosti 89 let. Zavedal se je, da gre čast, ki jo maziljenim kristjanom prinaša zvesta služba — torej tudi njemu — »za njimi« (Razodetje 14:13). Z vstajenjem v nesmrtno nebeško življenje bodo lahko brez prekinitve nadaljevali z Jehovovo službo. Prijatelji brata Macmillana so se veselili, da je prejel to nagrado. V njegovih zadnjih letih na zemlji pa so ga zadele različne preizkušnje, tudi težave z zdravjem, kar mu je dalo jasno vedeti, da skuša Satan zlomiti njegovo značajnost pred Bogom.

2., 3. Kdo je bil Job?

² Ko je brat Macmillan dejal, da se počuti kakor Job, je s tem mislil na moža, ki je vztrajal v velikih preizkušnjah vere. Job je živel v »deželi Uzovi«, verjetno na severu Arabije. Bil je potomec Noetovega sina Sema in zato Jehovov častilec. Joba so preizkušnje verjetno zadele nekje med časom po Jožefovi smrti in časom, ko je Mojzes dokazal svojo pokončnost. V tem razdobju na zemlji ni bilo Jobu enakega v boguvdanosti. Jehova je gledal na Joba kot na brezgrajnega, pokončnega in bogaboječega moža. (Job 1:1, 8)

³ Ker je bil Job »imenitnejši od vseh, ki so bivali na Jutrovem,« je imel mnogo služabnikov, njegova čreda pa je štela 11.500 glav. Toda zanj je bilo daleč najpomembnejše duhovno bogastvo. Job je, tako kakor današnji pobožni očetje, svojih sedem sinov in tri hčere najverjetneje poučeval o Jehovu. Še celo tedaj, ko niso več živeli v njegovem domu, je deloval kot družinski duhovnik, ko je zanje daroval žrtve za vsak primer, če bi se bil kdo od njih pregrešil. (Job 1:2⁠-5)

 4. a) Zakaj bi morali preganjani kristjani razmišljati o Jobu? b) Katera vprašanja o Jobu bomo pretehtali?

⁴ Job je oseba, o kateri naj bi preganjani kristjani razmišljali, da bi se utrdili za potrpežljivo zdržljivost. »Blagrujemo tiste, ki so vztrajali [zdržali, NW]. O Jobovi potrpežljivosti [zdržljivosti, NW] ste slišali in veste, kakšen namen je imel Gospod z njegovim trpljenjem, kajti Gospod je nadvse milosrčen in usmiljen,« je pisal učenec Jakob (Jakob 5:11, EI). Jezusovi maziljeni sledilci in sedanja »velika množica« morajo biti zdržljivi kakor Job, da bi prestali preizkušnje vere (Razodetje 7:1⁠-9). Kakšne preizkušnje je torej zdržal Job? Zakaj so ga doletele? Kako lahko njegove izkušnje koristijo nam?

Pereče vprašanje

 5. Kaj se je dogajalo v nebesih, za kar Job ni vedel?

⁵ V nebesih naj bi vsak čas vzniklo spor­no vprašanje, o katerem Job ni nič vedel. Nekega dne »pridejo sinovi Božji postavit se pred GOSPODA« (Job 1:⁠6). Božji edinorojeni Sin, Beseda, je bil tudi navzoč (Janez 1:1⁠-3). Navzoči pa so bili še pravični angeli in neposlušni angelski »sinovi Božji« (1. Mojzesova 6:1⁠-3). Tudi Satan je bil tam, saj mu je bil dostop v nebesa onemogočen šele po vzpostavitvi Kraljestva 1914 (Razodetje 12:1⁠-12). V Jobovih dneh je Satan nameraval načeti pereče vprašanje. Izrazil je dvom o upravičenosti Jehovove suverenosti nad vsemi Njegovimi stvarjenji.

 6. Kaj je skušal storiti Satan in kako je obrekoval Jehova?

⁶ »Odkod si prišel?« je vprašal Jehova? Satan je odvrnil: »Po zemlji sem letal semtertja in vseokrog jo obhajal« (Job 1:⁠7). Iskal je koga, da bi ga pogoltnil (1. Petrov 5:8, 9). Satan je s tem, ko je posameznikom, ki so služili Jehovu, skušal zlomiti značajnost, imel namen dokazati, da Boga nihče ne bo povsem ubogal iz ljubezni. S tem spornim vprašanjem se je Jehova obrnil na Satana, ko ga je vprašal: »Si li opazoval hlapca mojega Joba? Kajti njemu ni na zemlji enakega, mož je popoln in pošten, ki se boji Boga in varuje hudega« (Job 1:⁠8). Job je spoštoval božja merila, ki so upoštevala njegovo nepopolnost (Psalm 103:10⁠-14). Vendar je Satan odgovoril: »Mar je brez plačila, da se Job boji Boga? Nisi li kroginkrog varno ogradil njega in hiše njegove in karkoli ima? Delo njegovih rok si blagoslovil in imetje njegovo se je razraslo po deželi!« (Job 1:9, 10) Hudič je tako namignil, da nihče ne ljubi in ne časti Jehova zaradi tega, kar On je, temveč ker svoja stvarjenja podkupuje, da bi mu služila, ter tako obrekoval Jehova. Satan je trdil, da Job služi Bogu zaradi sebičnih koristi, ne pa iz ljubezni.

Satan v napadu

 7. Kako je Hudič izzval Boga in kako se je Jehova odzval?

⁷ »Pa,« je dejal Satan, »le iztegni roko svojo in se dotakni vsega, kar ima, gotovo se ti v obraz tebe odreče!« Kako bo Bog odgovoril na tako žaljivo izzivanje? »Glej,« je rekel Jehova. »Vse, kar ima, v tvoji je roki, samo nanj ne sezi s svojo roko!« Hudič je rekel, da je bilo vse Jobovo imetje blagoslovljeno, povečano in ograjeno. Bog bo dovolil, da Job trpi, njegovo telo pa je moralo ostati nedotaknjeno. Satan je, odločen delati zlo, zapustil zbor. (Job 1:11, 12)

 8. a) Kakšno gmotno izgubo je utrpel Job? b) Kakšna je bila resnica o ,ognju Božjem‘?

⁸ Satan je kmalu pričel z napadom. Jobu je eden od njegovih služabnikov prinesel naslednjo slabo novico: »Voli so orali in oslice so se pasle poleg njih; v tem so pridrli Sabejci in jih odgnali, hlapce pa pobili z ostrino meča« (Job 1:13⁠-15). Ograda okoli Jobovega imetja je bila odstranjena. Že naslednji hip je bila na delu neposredna demonska moč, saj je neki drugi služabnik poročal: »Ogenj Božji je šinil z neba in zapalil ovce in hlapce ter jih požgal« (Job 1:16). Kako zlobno je bilo stvar prikazati tako, kakor da je za nesrečo odgovoren Bog in to celo nad svojim lastnim služabnikom! Ker je blisk prišel iz neba, bi bilo zato kaj lahko kriviti Jehova, v resnici pa je bil ogenj demonskega izvora.

 9. Kako je ekonomski zlom vplival na Jobov odnos do Boga?

⁹ Satan je s svojim napadom nadaljeval, zato je prišel še en služabnik z vestjo, da so Kaldejci vzeli Jobove velblode, vse druge služabnike pa pobili (Job 1:17). Čeprav je Job utrpel ekonomski zlom, pa to ni uničilo njegovega odnosa z Bogom. Ali bi vi zdržali veliko gmotno izgubo, ne da bi to zlomilo vašo neoporečnost do Jehova?

Udari še večje zlo

10., 11. a) Kaj se je zgodilo z Jobovimi desetimi otroki? b) Kako je Job gledal na Jehova po tragični smrti svojih otrok?

¹⁰ Hudič pa z Jobom še ni končal. Še en služabnik je poročal: »Sinovi tvoji in hčere tvoje so jedli in vino pili v prvorojenega brata svojega hiši, in glej, pritisne močan veter od puščave sem in butne ob štiri vogle hiše, da se je zrušila na mladino, in mrtvi so; in zbežal sem sam edini, da ti sporočim« (Job 1:18, 19). Napačno obveščeni bi lahko rekli, da je bilo opustošenje, ki ga je povzročil ta veter, ,prst božji‘. Kakorkoli že, demonska moč se je Joba dotaknila na še posebej ranljivem mestu.

¹¹ Job je, hudo prizadet, ,raztrgal svoj plašč in si obril glavo ter padel na zemljo in molil‘. Toda, prisluhnimo njegovim besedam. »GOSPOD je dal, GOSPOD je vzel, GOSPODOVO ime bodi hvaljeno!« Pripoved dodaja: »Pri vsem tem ni grešil Job in ni očital Bogu nič napačnega.« (Job 1:20⁠-22) Satan je bil ponovno poražen. Kaj če bi morali mi kot Božji služabniki okusiti takšno izgubo in žalost? Nesebična predanost Jehovu in zaupanje vanj nas lahko usposobita, da zdržimo kot značajni ljudje, enako kakor je zdržal Job. Maziljenci in njihovi spremljevalci, ki imajo zemeljsko upanje, lahko iz pripovedi o Jobovi zdržljivosti gotovo črpajo tolažbo in moč.

Vprašanje je vse bolj pereče

12., 13. Kaj je Satan zahteval na drugem nebeškem zboru in kaj je odvrnil Bog?

¹² Jehova kmalu skliče še en zbor na nebeškem dvoru. Job je izgubil otroke, bil je osiromašen. Videti je bilo, kakor bi ga udaril Bog, toda njegova značajnost je ostala nedotaknjena. Satan pa seveda ne bo dovolil, da bi se njegove obtožbe zoper Boga in Joba izkazale za lažne. Sedaj bodo »sinovi Božji« vsak čas slišali dokaze in protidokaze, medtem ko je Jehova spretno vodil Hudiča tako, da bi sporno vprašanje privedel do končnega razpleta.

¹³ Jehova je Satana poklical na odgovor in ga vprašal: »Odkod si prišel?« Odgovor? »Po zemlji sem letal semtertja in vseokrog jo obhajal.« Jehova ponovno usmeri pozornost na svojega brezgrajnega, pokončnega, bogaboječega služabnika Joba, ki se je še vedno močno oklepal svoje značajnosti. Hudič je odvrnil: »Kožo za kožo, in vse, kar ima človek, da za življenje svoje. Pa le iztegni roko svojo in se dotakni njegovega okostja in mesa, gotovo se ti v obraz tebe odreče!« Rekel je torej Bog: »Glej, v tvoji je roki, samo življenje mu ohrani!« (Job 2:2⁠-6). Hoteč reči, da Jehova še ni odstranil vseh zaščitnih ovir, je Satan zahteval, da se sme dotakniti Jobovih kosti in mesa. Hudiču pa ni bilo dovoljeno Joba tudi ubiti; vendar je Satan vedel, da ga bo telesna bolezen izmučila in da bo videti, kot da trpi Božjo kazen zaradi skritih grehov.

14. S čim je Satan udaril Joba in zakaj noben človek ne bi mogel poskrbeti za olajšanje?

¹⁴ Ko je Satan lahko zapustil zbor, je z vražjo naslado krenil dalje. Udaril je Joba s »hudimi tvori od stopal do temena«. Kako bedno se je moral Job počutiti, ko je sedel v pepelu in se strgal s kosom lončenine! (Job 2:7, 8) Niti en človeški zdravnik mu ne bi mogel omogočiti olajšanja med to strašno bolečo, ogabno in ponižujočo boleznijo, saj jo je povzročila satanska moč. Joba bi lahko ozdravil le Jehova. Če ste bolehen Božji služabnik, nikoli ne pozabite, da vam Bog lahko pomaga zdržati in vam lahko da življenje v svetu, kjer ne bo bolezni. (Psalm 41:1⁠-3; Izaija 33:⁠24)

15. K čemu je Joba priganjala njegova žena in kako se je na to odzval?

¹⁵ Naposled je Jobova žena dejala: »Ali se še držiš popolnosti [značajnosti, NW] svoje? Odpovej se Bogu in umri!« »Značajnost« pomeni brezhibno predanost in morda je govorila sarkastično, da bi Joba pripravila do tega, da bi se odpovedal Bogu. Toda odvrnil je: »Govoriš kakor nespametne ženske. Dobro smo li sprejeli od Boga, a ne sprejmemo naj tudi hudega?« Tudi ta Satanova zvijača ni delovala, saj poročilo pravi: »Pri vsem tem ni grešil Job z ustnicami svojimi.« (Job 2:9, 10) Vzemimo, da bi nam nasprotni družinski člani rekli, da se po neumnem izčrpavamo v krščanski prizadevnosti in bi pritiskali na nas, naj se odpovemo Bogu Jehovu. Tudi mi lahko, kakor Job, zdržimo takšno preizkušnjo, ker ljubimo Jehova in želimo hvaliti njegovo sveto ime (Psalm 145:1, 2; Hebrejcem 13:15).

Trije oholi sleparji

16. Kdo je prišel dozdevno tolažit Joba, toda kako je z njimi upravljal Satan?

¹⁶ Za še eno satansko spletko so se izkazali trije »tovariši«, ki so prišli dozdevno tolažit Joba. Eden je bil Elifaz, verjetno Abrahamov potomec po Ezavu. Elifaz je bil bržkone najstarejši, ker je imel kot govornik prednost. Navzoč je bil tudi Bildad, Šuahov potomec, eden od Abrahamovih sinov s Keturo. Tretji je bil Zofar, z imenom Naamatec, ki je bilo družinsko ime ali ime kraja, kjer je bival, morda v severozahodni Arabiji. (Job 2:11; 1. Mojzesova 25:1, 2; 36:⁠4, 11) Kakor tisti v našem času, ki skušajo navesti Jehovove priče, da bi se odrekli Bogu, je bila tudi ta trojka Satanovo sredstvo, s katerim je poskušal navesti Joba k priznanju krivde pod krivimi obtožbami in zlomiti njegovo značajnost.

17. Kaj je naredila trojka obiskovalcev in česa ni naredila sedem dni in sedem noči?

¹⁷ Trojka je z jokom, trganjem oblačil in stresanjem pepela na svoje glave naredila pravo predstavo sočutja. Nato pa so z Jobom sedeli sedem dni in sedem noči, ne da bi izrekli besedo tolažbe! (Job 2:12, 13; Lukež 18:10⁠-14) Ti trije oholi sleparji so bili celo tako duhovno obubožani, da niso imeli reči nič tolažilnega o Jehovu in njegovih obljubah. Svoje napačne sklepe so bili pripravljeni uporabiti proti Jobu, kakor hitro so zadostili formalnemu javnemu izražanju žalosti. Zanimivo je, da je še pred koncem sedemdnevnega molčanja k njim prisedel mladi Elihu, in to dovolj blizu, da je mogel slišati njihov razgovor.

18. Zakaj je Job mir iskal v smrti?

¹⁸ Tišino je nazadnje pretrgal Job. Ker od trojke obiskovalcev ni dobil nikakršne tolažbe, je preklel dan svojega rojstva in spraševal, čemu podaljševanje njegovega bednega življenja. Mir je iskal v smrti in mu sedaj, ko je bil obubožan, užaloščen in silno bolan, še na misel ni prišlo, da bi sploh še lahko bil kdaj srečen, preden bi umrl. Toda Bog ni dovolil, da bi se Joba dotaknilo do te mere, da bi umrl. (Job 3:1⁠-26)

Napad Jobovih tožnikov

19. V čem je Elifaz po krivem obtožil Joba?

¹⁹ Elifaz je v treh krogih pogovorov, ki so dalje preskušali Jobovo značajnost, govoril prvi. Elifaz je v svojem prvem govoru vprašal: »Kje so zatrli poštenjake?« Sklepal je, da je moral Job storiti kaj zlega, da je prejel Božjo kazen. (Job 4. in 5. poglavje) V svojem drugem govoru je Elifaz zasmehoval Jobovo modrost in vprašal: »Kaj ti veš, česar mi ne vemo?« Elifaz je namigoval na to, da se je Job skušal kazati večjega od Vsemogočnega. Ob koncu svojega drugega napada je Jobu naprtil še krivdo odpadništva, podkupovanja in prevare. (Job 15. poglavje) V svojem zadnjem govoru je Elifaz po krivem obtožil Joba mnogih kaznivih dejanj — odiranja, odrekanja kruha in vode tem, ki so v stiski ter tlačenja vdov in sirot (Job 22. poglavje).

20. Kakšna je bila narava Bildadovega napada na Joba?

²⁰ Drugi je v vseh treh krogih govorov prišel na vrsto Bildad, ki je na splošno sledil Elifazovemu vzorcu. Bildadovi govori so bili krajši, zato pa bolj jedki. Jobove otroke je celo obtožil, da krivo ravnajo in da potemtakem zaslužijo smrt. V zmotnem razmišljanju je uporabil prispodobo: Kakor se papirus in trstje brez vode posušita in odmreta, tako je z ,vsakim, ki zabi Boga‘. To je sicer res, toda ne pri Jobu. (Job 8. poglavje) Bildad je Jobovo trpljenje uvrstil med takšno, ki zadene hudobne. (Job 18. poglavje) Bildad je v svojem kratkem tretjem govoru trdil, da je človek »mrčes« (EI) in »črv« ter zato pred Bogom nečist (Job 25. poglavje).

21. Česa je Joba obtoževal Zofar?

²¹ Tretji govornik je bil Zofar. Na splošno je bil vzorec njegovega razmišljanja tak kot pri Elifazu in Bildadu. Zofar je Joba obtožil hudobnosti in ga rotil, naj opusti grešne navade. (Job 11. in 20. poglavje) Po dveh krogih je Zofar prenehal govoriti. V tretjem krogu ni imel več kaj dodati. Ves čas pa je Job pogumno odgovarjal svojim tožnikom. Enkrat je na primer rekel: »Sitni ste vi tolažniki vsi! Je li že konec vetrovitim besedam?« (Job 16:2, 3)

Lahko zdržimo

22., 23. a) Kako bo morda, kakor v Jobovem primeru, Hudič skušal zlomiti našo značajnost do Boga Jehova? b) Čeprav je Job zdržal različne preizkušnje, kaj bi se lahko vprašali o njegovem stališču?

²² Kakor Job lahko tudi mi prenesemo več kakor eno preizkušnjo hkrati, Satan pa se bo morda z malodušnostjo ali kako drugače trudil, da nam zlomi značajnost. Morda nas skuša od Jehova odvrniti, če nas zadevajo ekonomske težave. Če nam umre ljubljena oseba ali nas muči zdravje, nas Satan skuša navesti, da bi krivili Boga. Morda nas hoče kdo celo po krivem obtožiti, kakor so to delali Jobovi tovariši. Kot je pokazal brat Macmillan, nam je morda Satan »za petami«, toda da se zdržati.

²³ Do sèm smo lahko opazili, da je Job vztrajal pod različnimi preizkušnjami. Vendar pa, ali je zdržal le s težavo? Ali je bil zlomljenega duha? Poglejmo, ali je Job res izgubil vsako upanje.

Kako bi odgovorili

◻ Katero veliko vprašanje je v Jobovih dneh zastavil Satan?

◻ S čim je bil Job preizkušen do skrajnosti?

◻ Česa so Joba obtožili njegovi trije »tovariši«?

◻ Kako skuša Satan, kakor v Jobovem primeru, zlomiti našo značajnost do Jehova?

[Slika na strani 10]

A. H. Macmillan