sinedrija in ga preselil v Jamnijo. Vnuk Gamaliela II., Juda Ha-Nasi, pa je sestavil Mišno, ki je vse do danes ostala temeljni kamen judovskega mišljenja.

Savel Tarški bi lahko kot Gamalielov učenec postal v judovstvu zelo pomembna osebnost. Vendar je Pavel o taki karieri zapisal: »Ali kar mi je bilo dobiček, to sem imel zaradi Kristusa za izgubo. Ali zares, tudi zdaj imam vse za izgubo, ker je mnogo boljše spoznanje Kristusa Jezusa, Gospoda mojega, zaradi katerega sem vse izgubil in imam to za smeti, da pridobim Kristusa.« (Filipljanom 3:7, 8)

Pavel je s tem, ko je zavrnil kariero farizeja in postal sledilec Jezusa Kristusa, praktično uporabil nasvet svojega nekdanjega učitelja, naj se pazi, da se ne ,bo znašel v boju proti Bogu‘. Ko je nehal preganjati Jezusove učence, se je prenehal bojevati zoper Boga. Namesto tega je kot Kristusov sledilec postal ,Božji sodelavec‘. (1. Korinčanom 3:9)

Prizadevni Pričevalci za Jehova danes še vedno oznanjujejo sporočilo pravega krščanstva. Mnogi med njimi so tako kot Pavel naredili osupljive spremembe v svojem življenju. Nekateri so se celo odpovedali obetajoči karieri, da bi lahko povečano sodelovali pri kraljestvenooznanjevalski dejavnosti, ki je resnično delo »od Boga«. (Dejanja 5:39) Kako srečni so, da posnemajo zgled Pavla, ne pa zgleda njegovega nekdanjega učitelja Gamaliela.

,Nagonska modrost‘

MRAVLJINČJA ,modrost‘ ni plod inteligentnega razmišljanja, temveč je rezultat nagona, ki ga je mravljam dal Stvarnik. Biblija govori o mravlji, da »si pripravlja poleti hrano, zbira ob žetvi svoj živež«. (Pregovori 6:6–8, EI; 30:24, 25, NW) Ena od najbolj razširjenih vrst mravelj v Palestini, žitna ali poljedelska mravlja (Messor semirufus), si spomladi in poleti nakopiči veliko zalogo zrnja, iz katere jemlje v tistih letnih časih, ko je težko priti do hrane, tudi pozimi. Pogosto jo najdemo v okolici gumna, kjer je semen in zrnja na pretek. Če se zaloga semen ovlaži zaradi dežja, znosi žitna mravlja zrnje na površje, da se na soncu posuši. Znano je tudi, da semenu odgrizne kalček, da uskladiščeno seme ne začne kliti. Kolonije žitnih mravelj lahko prepoznamo po vidnih poteh, kakor tudi po luščinah semen, ki jih pustijo pred vhodom.

Tako ta kratka raziskava o mravljah še podkrepi opomin: »Pojdi k mravlji, lenuh, poglej njena pota in postani moder!« (Pregovori 6:6, EI) Te mravlje pa niso tako posebne samo zaradi nagonskega pripravljanja za prihodnost, temveč tudi zaradi vztrajnosti in odločenosti, saj pogosto nosijo ali pa vztrajno vlečejo predmete, ki so dva- ali večkrat težji od njih samih. Poleg tega naredijo, kar lahko, samo da bi izpolnile zadano nalogo, in ne odnehajo, čeprav jim lahko zdrsne, lahko padejo ali pa se zvalijo v kak prepad. So tudi izredno sodelovalne in kot take imajo svoja gnezda vedno zelo čista ter skrbijo za sodelavce; včasih pomagajo ranjenim ali izmučenim mravljam vrniti se v gnezdo.