Ali se spomnite

Ali ste uživali ob branju nedavnih izdaj Stražnega stolpa? Če ste, vam bo prav gotovo zanimivo spomniti se naslednjega:

◻ Kaj pomeni grška beseda parousía, zapisana v Matevževem evangeliju 24:3, 27, 37, 39?

Vineov Expository Dictionary of New Testament Words pravi: »PARUZIJA [. . .] označuje oboje, prispetje in temu sledečo navzočnost pri.« Zato to ni samo trenutek prispetja, temveč navzočnost, ki se po prispetju nadaljuje. (15. 8., stran 11)

◻ Kako so bili v prvem stoletju ,tisti dnevi prikrajšani‘, da se je lahko rešilo »meso«, in kako se bo to zgodilo v večjem obsegu? (Matevž 24:22)

Rimljani so 66. n. š. nepričakovano nehali oblegati Jeruzalem in s tem dovolili, da je krščansko »meso« zbežalo. Podobno pričakujemo, da bo vse bližji napad na Babilon Veliki nekako prikrajšan. Tako bodo maziljeni kristjani in njihovi družabniki rešeni pred uničenjem. (15. 8., strani 18–20)

◻ Kako naj se odzovemo, če kdo na spominski slovesnosti začne ali pa neha uživati simbola?

Ni treba, da bi druge kristjane to skrbelo. Jezus je rekel: »Jaz sem dobri pastir, in poznam svoje [ovce, NW].« Jehova čisto zagotovo pozna tiste, ki si jih je izbral za duhovne sinove. (Janez 10:14; Rimljanom 8:16, 17) (15. 8., stran 31)

◻ Kakšen je bil glavni namen Mojzesovske postave?

Izraelce je v prvi vrsti učila o tem, da potrebujejo Mesija, ki jih bo odrešil njihovega grešnega stanja. (Galatom 3:24) Postava je učila tudi o pobožnem strahu in poslušnosti ter Izraelu pomagala, da bi ostal ločen od pokvarjenih navad okoliških narodov. (3. Mojzesova 18:24, 25) (1. 9., stran 9)

◻ Kakšen je namen nove zaveze? (Jeremija 31:31–34)

Ustvariti narod kraljev in duhovnikov, da bodo blagoslovili vse človeštvo. (2. Mojzesova 19:6; 1. Petrov 2:9; Razodetje 5:10) (1. 9., strani 14, 15)

◻ Zakaj bi morali uporabljati umetnost opravičevanja?

Opravičilo lahko pomaga lajšati bol, zadano zaradi nepopolnosti, in miriti napete odnose. Vsako opravičilo je za nas pouk o ponižnosti in nas uri, da postajamo pozornejši do občutkov drugih. (15. 9., stran 24)

◻ Ali je vesoljni potop v Noetovih dneh zgodovinsko dejstvo?

Da. Stare pripovedi o svetovni poplavi lahko najdemo po vsem svetu, od obeh Amerik do Avstralije. Velika razširjenost te téme dodatno podpira dejstvo, da je, kot opisuje Biblija, vesoljni potop res bil. (1. Mojzesova 7:11–20) (15. 9., stran 25)

◻ Kaj vse pomeni biti gostoljuben? (Rimljanom 12:13)

»Gostoljubnost« je prevedena iz grške besede, sestavljene iz dveh besednih korenov, ki pomenita »ljubezen« in »neznanec«. Gostoljubnost je torej v bistvu »ljubezen do neznancev«. Vendar to ni le načelna ljubezen, pokazana iz občutka dolžnosti. Temelji na iskreni naklonjenosti, srčni navezanosti in prijateljstvu. (1. 10., stran 9)

◻ Kaj Pavel v sedmem poglavju Prvega lista Korinčanom pove o zakonskem stanu in samskosti?

Zakonski stan je zakonit in pod določenimi okoliščinami za nekatere tudi priporočljiv. Kristjanom in kristjankam pa, ki želijo služiti Jehovu s kar najmanj premotitvami, samskost nesporno prinaša večje prednosti. (15. 10., stran 13)

◻ Kako starešina »skrbi za svoje«? (1. Timoteju 5:8)

Starešina bi moral »skrbeti za svoje« – ženo in otroke – gmotno, duhovno in čustveno. (15. 10., stran 22)

◻ Kako Jehova tolaži svoje služabnike?

Kot ,tolažnik‘ deluje Božji sveti duh. (Janez 14:16) Bog pa tolaži tudi po Bibliji. (Rimljanom 15:4) On pozna naše osebne potrebe in nas lahko uporabi, da smo v tolažbo drug drugemu, tako kot je Pavla potolažilo Titovo poročilo o Korinčanih. (2. Korinčanom 7:11–13) (1. 11., strani 10, 12)

◻ Kaj je Pavel mislil s tem, ko je v Drugem listu Korinčanom 1:3 Jehova imenoval »Oče usmiljenosti«?

Grški samostalnik, preveden z »usmiljenosti«, izhaja iz besede, s katero se izraža obžalovanje ob trpljenju nekoga drugega. Tako je Pavel opisal, kaj Bog občuti, kadar Njegovi zvesti služabniki trpijo nadloge. (1. 11., stran 13)

◻ Kaj so Izraelci dosegli s tem, ko so se na letni dan sprave postili? (3. Mojzesova 16:29–31; 23:27)

Izraelsko ljudstvo se je z držanjem posta močneje zavedalo svoje grešnosti in potrebe po odkupu. Z njim je izrazilo, da obžaluje grehe in se kesa pred Bogom. (15. 11., stran 5)

◻ Kaj pomeni naslednji poziv mladim: »In spominjaj se Stvarnika svojega?« (Propovednik 12:1)

Neki strokovnjak pravi, da hebrejska beseda, prevedena s »spominjati se«, pogosto obsega »srčno navezanost razuma in dejanje, ki spremlja pomnjenje«. Upoštevanje tega poziva torej pomeni več kot le misliti na Jehova. Zajema namreč dejanje, da delamo tisto, kar mu ugaja. (1. 12., stran 16)