Izpolnili so Jehovovo voljo

Daniel je vztrajno služil Bogu

REDKO se zgodi, da bi se tok zgodovine spremenil čez noč. Pa vendar se je to zgodilo leta 539 pr. n. š., ko so Medijci in Perzijci v pičlih nekaj urah strmoglavili babilonski imperij. Jehovov prerok Daniel je dotlej že skoraj 80 let živel kot judovski izgnanec v Babilonu. Bilo mu je verjetno že 90 let, ko je bil pred enim največjih preskusov svoje značajnosti Bogu.

Po padcu Babilona je bilo sprva videti, da se Danielu obeta samo dobro. Novi kralj je bil Darij Medec, 62-letni mož, ki je nanj gledal z naklonjenostjo. Kot kralj je ta najprej določil 120 satrapov in povišal tri može za visoke uradnike.a Eden od teh treh izvoljencev je bil Daniel. Darij je opazil Danielove izjemne sposobnosti in mu celo nameraval podeliti položaj prvega ministra! Toda prav takrat se je zgodilo nekaj, kar je nepričakovano spremenilo kraljeve načrte.

Zahrbten načrt

Danielova souradnika sta, skupaj z veliko skupino satrapov, stopila h kralju s spletkarsko zamislijo. Darija so prosili, naj izda zakon, ki bi določal: »Kdorkoli bo v tridesetih dneh kaj prosil kateregasibodi boga ali človeka razen tebe, o kralj, bodi vržen v levnjak!« (Daniel 6:7) Dariju se je morda zdelo, da mu ti možje tako javno priznavajo svojo lojalnost. Morda si je tudi razlagal, da bi si s tem zakonom, kot tujec utrdil položaj glave kraljestva.

Visoka uradnika in satrapi pa te odredbe niso predlagali zavoljo kralja. »Gledali [so], kako bi našli kaj zoper Daniela, da bi ga tožili zastran kraljestva; ali niso mogli dobiti razloga za tožbo, ne hudega dejanja, zato ker je bil zvest in pregreška ali hudega dejanja ni bilo zaslediti pri njem.« Zahrbtneži so zato sklepali: »Ne dobimo razloga za tožbo zoper tega Daniela, razen če najdemo kaj zoper njega, kar zadeva Boga njegovega postavo.« (Daniel 6:4, 5) Vedeli so, da Daniel dnevno moli k Jehovu, zato so si prizadevali, da bi se mu to štelo kot smrti vredno hudodelstvo.

Visoka uradnika in satrapi so morda sovraštvo do Daniela gojili zato, ker jih je »nadkriljeval [. . .], ker je bil odličen duh v njem; in kralj ga je mislil postaviti nad vse kraljestvo«. (Daniel 6:3) Lahko tudi da je Daniel s svojo poštenostjo zgradil ne ravno dobrodošlo oviro pokvarjenosti in korupciji. Kakor koli že, ti možje so kralja prepričali, da je odredbo podpisal in jo s tem dodal »postavi Medov in Peržanov, ki je neomajna«. (Daniel 6:8, 9)

Daniel ostane stanoviten

Ali je Daniel potem, ko je izvedel za nov predpis, nehal moliti k Jehovu? Nikakor! V podstrešni sobi svoje hiše je trikrat dnevno kleče molil k Bogu, »prav kakor je delal poprej«. (Daniel 6:10) Med molitvijo pa so se ,pripodili‘ njegovi sovražniki ,in zalotili Daniela, da moli in milo prosi pred Bogom svojim‘. (Daniel 6:11) To so potem naznanili kralju Dariju. Njemu je bilo zelo žal, da je zakon, ki ga je podpisal, udaril Daniela. »Do solnčnega zahoda si je prizadeval ga oteti,« nam pripoveduje poročilo. Toda predpisanega zakona tudi kralj ni mogel preklicati. Tako so Daniela pahnili v levnjak, očitno nekako udrtino oziroma podzemen prostor. Kralj pa mu je zagotovil: »Bog tvoj, ki mu vztrajno služiš, on te bo rešil.« (Daniel 6:12–16, NW)

Darij je po neprespani noči in postu pohitel k levnjaku. Daniel je bil živ in nepoškodovan! Kralj je pri priči ukrepal. Danielove sovražnike je skupaj z njihovimi družinami za kazen dal vreči v levnjak. Zraven tega je dal po vsem kraljestvu razglasiti, naj »po vsej kraljevini, kamor sega gospostvo moje, ljudje trepetajo in se boje Boga Danielovega«. (Daniel 6:17–27)

Pouk za nas

Daniel je bil odličen zgled zvestobe. To, da je »vztrajno« služil Jehovu, je opazil celo kralj, ki Jehova ni častil. (Daniel 6:16, 20, v EI 6:17, 21) Osnovni pomen korena aramejske besede, ki je prevedena z »vztrajno«, je »krožiti«. Nakazuje na nepretrganost. Kako dobro to opisuje Danielovo nezlomljivo značajnost do Jehova!

Daniel je vztrajnostni vzorec razvil veliko prej, preden so ga vrgli v levnjak. Že kot mladi ujetnik v Babilonu ni hotel uživati hrane oziroma pijače, ki jo je prepovedovala Mojzesovska postava ali pa je bila onečaščena s poganskimi obredi. (Daniel 1:8) Pozneje je babilonskemu kralju Nebukadnezarju pogumno objavil Božje sporočilo. (Daniel 4:19–25) Le nekaj ur pred padcem Babilona je kralju Belsazarju neustrašno razglasil Božjo sodbo. (Daniel 5:22–28) Ko mu je torej grozil levnjak, je le nadaljeval že prej ubrano zvesto pot.

Tudi vi lahko vztrajno služite Jehovu. Ali ste še mladi? Potem kar zdaj ukrenite nekaj, da razvijete vztrajnostni vzorec: zavračajte slabo družbo tega sveta in pokvarjeno vedenje. Če Bogu služite že nekaj časa, ohranite vzorec zveste zdržljivosti. Ne vdajte se, kajti vsaka nadloga, s katero se spopadamo, nam daje možnost, da pokažemo Jehovu, da smo mu odločeni vztrajno služiti. (Filipljanom 4:11–13)

[Podčrtna opomba]