2. poglavje

Knjiga, ki razodeva spoznanje o Bogu

1., 2. Zakaj potrebujemo vodstvo našega Stvarnika?

POVSEM razumljivo je, da bi naš ljubeči Stvarnik ljudem priskrbel knjigo, ki bi jim bila v pouk in vodilo. In ali se ne strinjate, da ljudje res potrebujemo vodstvo?

² Pred več kot 2500 leti je prerok in zgodovinar napisal: »[Ni] v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.« (Jeremija 10:23) Še nikoli prej ni bila resničnost teh besed tako očitna kakor danes. Zato je zgodovinar William H. McNeill zapisal: »Vse, kar je človek kdaj izkusil na tem planetu, je skoraj nepretrgano vrstenje kriz in razdorov uveljavljenega družbenega reda.«

3., 4. a) Kako naj bi pristopili k preučevanju Biblije? b) Kako bo potekalo pregledovanje Biblije?

³ Biblija zadovoljuje vse naše potrebe po modrem vodstvu. Res je, da se marsikdo kar malo ustraši, ko prvič lista po Bibliji. Je namreč zajetna knjiga in nekaterih njenih odlomkov ni tako enostavno razumeti. Toda če bi dobili kak pravni dokument, v katerem bi pisalo, kaj morate storiti, da bi dobili dragoceno dediščino, ali si ne bi vzeli časa in dokument skrbno preučili? Če vam kaj v dokumentu ne bi bilo povsem razumljivo, bi verjetno za pomoč prosili koga, ki se na to dobro spozna. Zakaj se ne bi tudi Biblije lotili s podobnim stališčem? (Dejanja 17:11) Pri tem namreč ne gre zgolj za nekakšno gmotno dediščino. Kot smo izvedeli že v prejšnjem poglavju, lahko spoznanje o Bogu vodi v večno življenje.

⁴ Preiščimo torej knjigo, ki razodeva spoznanje o Bogu. Najprej bomo naredili kratek splošni pregled Biblije, potem pa bomo spregovorili o razlogih, zakaj mnogi razgledani ljudje verjamejo, da je navdihnjena Božja Beseda.

KAJ BIBLIJA VSEBUJE

 5. a) Kaj zajemajo Hebrejski spisi? b) Kaj spada med Grške spise?

⁵ Biblija zajema 66 knjig, ki so razdeljene na dva dela, pogosto imenovana Stara in Nova zaveza. Devetintrideset biblijskih knjig je bilo napisanih večidel v hebrejščini, sedemindvajset pa v grščini. Hebrejski spisi, ki se začnejo s Prvo Mojzesovo knjigo in končajo z Malahijevo knjigo, opisujejo dobo od stvarjenja do konca prvih 3500 let človeške zgodovine. Pri preučevanju tega dela Biblije se seznanjamo z zgodovino Božjega sodelovanja in ravnanja z Izraelci – od 16. stoletja pr. n. š., ko so se oblikovali v narod, pa vse do 5. stoletja pr. n. š.a Grški spisi, kamor sodijo knjige od Matevževega evangelija do Razodetja, pa se osredotočajo na nauke in dejavnosti Jezusa Kristusa in njegovih učencev v prvem stoletju n. š.

 6. Zakaj naj bi preučili celotno Biblijo?

⁶ Nekateri trdijo, da je »Stara zaveza« namenjena Judom, »Nova zaveza« pa kristjanom. Vendar je po Drugem listu Timoteju 3:16, EI, ‚od Boga navdihnjeno in koristno vse Sveto pismo‘. (Poudarili mi.) Če torej hočemo Sveto pismo preučiti tako, kot je prav, moramo v to zajeti celotno Biblijo. Pravzaprav se oba njena dela medsebojno dopolnjujeta in skladno razvijata splošno temo Biblije.

 7. Kaj je tema Biblije?

⁷ Morda se že dolga leta udeležujete verskih obredov in ste nekaj iz Biblije slišali že, ko se je iz nje javno bralo. Mogoče ste si kakšen odlomek iz nje prebrali tudi sami. Toda ali ste vedeli, da se skozi vso Biblijo, od Prve Mojzesove knjige do Razodetja, vleče nekakšna rdeča nit? Tako je, vso Biblijo prežema ena sama harmonična tema. In za kaj pri tej temi gre? Za opravičenje Božje pravice do vladanja nad človeštvom in za to, da se po Božjem kraljestvu uresniči Božji ljubeči namen. Kako namerava Bog ta namen doseči, bomo videli kasneje.

 8. Kaj Biblija odkriva glede Božje osebnosti?

⁸ Biblija pa ne opisuje le Božjega namena, temveč tudi razodeva Božjo osebnost. Iz nje se na primer naučimo, da Bog čuti in da mu ni vseeno, kako se odločamo. (Psalm 78:40, 41; Pregovori 27:11; Ezekiel 33:11) V Psalmu 103:8–14 piše, da je Bog »usmiljen in milostljiv [. . .], počasen v jezi in bogat v dobroti« (SSP). Z nami ravna sočutno, saj se ‚spominja, da smo zgolj iz prahu‘ in da se po smrti tudi vrnemo v prah. (1. Mojzesova 2:7; 3:19) Kako izredne lastnosti ima! Mar si ne bi želeli častiti ravno takšnega Boga?

 9. Kako nam Biblija daje jasen vpogled v Božja merila in kako nam lahko poznavanje teh meril koristi?

⁹ Biblija nam daje tudi jasen vpogled v Božja merila. Ta so včasih izražena v obliki zakona, pogosteje pa se zrcalijo v načelih, ki jih Biblija uči na konkretnih zgledih. Bog je dal nekatere dogodke iz zgodovine starega Izraela zapisati nam v korist. Iz teh odkritosrčnih pripovedi je razvidno, kaj se zgodi, kadar ljudje ravnajo v skladu z Božjim namenom, in kako žalostno se konča, kadar delajo po svoje. (1. kraljev 5:4; 11:4–6; 2. letopisov 15:8–15) Branje takšnih pripovedi o dogodkih, ki so se resnično zgodili, nam bo nedvomno seglo v srce. Če si bomo zapisane dogodke skušali v mislih predstavljati, se bomo lahko poenačili z ljudmi, ki v njih nastopajo. Tako nam bodo dobri zgledi koristili, znali pa se bomo tudi ogniti pastem, v katere so se ujeli prestopniki. Še vedno pa si moramo odgovoriti na bistveno vprašanje, namreč, kako smo lahko prepričani, da je to, kar beremo v Bibliji, dejansko navdihnil Bog.

ALI BIBLIJI LAHKO ZAUPATE?

10. a) Zakaj se nekaterim zdi, da je Biblija že zastarela? b) Kaj nam o Bibliji pove Drugi list Timoteju 3:16, 17?

¹⁰ Morda ste že opazili, da mnoge knjige, ki ponujajo takšne ali drugačne nasvete, zastarijo v samo nekaj letih. Kaj pa Biblija? Je zelo stara in minilo je že skoraj 2000 let, odkar so bile zapisane njene zadnje besede. Nekaterim se zato zdi, da za naš sodobni čas ni več uporabna. Toda če je Biblijo navdihnil Bog, bi moral biti njen nasvet kljub njeni visoki starosti vedno aktualen. Sveto pismo bi še vedno moralo biti »koristno za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti, da bi bil božji človek popoln in primeren za vsako dobro delo«. (2. Timoteju 3:16, 17, EI)

11.–13. Zakaj lahko rečemo, da je Biblija za naše dni praktična?

¹¹ Ob natančnem preiskovanju bi odkrili, da so biblijska načela danes uporabna prav toliko kot takrat, ko so bila zapisana. Tako lahko na primer spoznamo, da se v Bibliji kaže izredno poznavanje človeške narave, kar velja za vse rodove v zgodovini človeštva. To lahko jasno razberemo iz Jezusovega govora na gori, ki je zapisan v 5., 6. in 7. poglavju Matevževega evangelija. Ta govor je na pokojnega indijskega voditelja Mohandasa K. Gandhija naredil tolikšen vtis, da je menda britanskemu državnemu uradniku rekel: »Ko se bosta najini državi znali sporazumeti v duhu naukov, ki jih je v tem govoru na gori podelil Kristus, ne bomo rešili le težav, ki tarejo naši državi, ampak tudi težave vsega sveta.«

¹² Nič čudnega, da Jezusovi nauki naredijo na ljudi tolikšen vtis! Jezus nam je v govoru na gori pokazal pot do resnične sreče. Pojasnil je, kako reševati spore. Dal nam je navodila o tem, kako naj molimo. Pokazal nam je, kako je najpametneje gledati na gmotne potrebe, in postavil zlato pravilo, kako naj se vedemo do drugih. V tem govoru pa je poudaril tudi to, kako prepoznati verske prevare in si zagotoviti varno prihodnost.

¹³ V govoru na gori in tudi drugod v Bibliji jasno piše, kaj naj delamo in česa naj se ogibamo, da bi si v življenju izboljšali razmere. Takšna praktičnost biblijskih nasvetov je nekega vzgojitelja navedla, da je rekel: »Čeprav sem diplomirani in magistrirani gimnazijski svétnik in sem prebral že veliko knjig o duševnem zdravju in psihologiji, sem ugotovil, da to, kar Biblija na primer svetuje za uspešen zakon, preprečevanje mladinskega prestopništva ter glede tega, kako si pridobiti in obdržati prijatelje, daleč prekaša vse, kar sem kdaj prebral ali se naučil na kolidžu.« Biblija pa ni samo praktična in aktualna, temveč je tudi zanesljiva.

TOČNA IN ZANESLJIVA

14. Kaj kaže, da je Biblija znanstveno točna?

¹⁴ Biblija sicer ni naravoslovni učbenik, a je vseeno znanstveno točna. Ko je na primer večina ljudi še verjela, da je zemlja ploščata, je prerok Izaija o njej že govoril kot o ‚krogu‘ (hebrejsko hug, ki tu zaznamuje nekaj »kroglastega«). (Izaija 40:22) Zamisel, da je zemlja okrogla, so na splošno sprejeli šele tisoče let po Izaijevem času. Nadalje je bilo v Jobu 26:7 že pred več kot 3000 leti napisano, da Bog »zemljo obeša na ničemer«. Neki biblicist pravi: »Vprašanje, kako je mogel Job poznati sicer astronomsko dokazano resnico, da zemlja lebdi sredi praznine, bodo tisti, ki zanikajo navdihnjenost Svetega pisma, le stežka razrešili.«

15. Kako nam zaupanje v Biblijo krepi njen način poročanja?

¹⁵ Zaupanje v Biblijo, v to zelo staro knjigo, nam krepi tudi njen način poročanja. V nasprotju z miti so v njej opisani dogodki povezani s konkretnimi ljudmi in datumi. (1. kraljev 14:25; Izaija 36:1; Lukež 3:1, 2) In medtem ko so staroveški zgodovinarji pri opisovanju zmag svojih vladarjev skoraj vedno pretiravali, njihove poraze in napake pa prikrili, so bili biblijski pisci odkriti in pošteni, tudi kadar so pisali o svojih hudih grehih. (4. Mojzesova 20:7–13; 2. Samuelova 12:7–14; 24:10)

PREROŠKA KNJIGA

16. Kaj je najmočnejši dokaz za to, da je Biblijo res navdihnil Bog?

¹⁶ To, da je Biblija navdihnjena od Boga, pa zares neovrgljivo dokazujejo izpolnjene prerokbe. V Bibliji so zapisane mnoge prerokbe, ki so se izpolnile do zadnje potankosti. Očitno je, da tega niso mogli napovedati zgolj ljudje. Kaj se torej skriva za temi prerokbami? Biblija sama pravi, da »prorokovanje ni nikdar prišlo po volji človeški, temuč od Boga so govorili ljudje, kakor jih je vodil sveti Duh« oziroma Božja dejavna sila. (2. Petrov 1:21) Poglejmo si nekaj zgledov za to.

17. Kateri prerokbi sta napovedali padec Babilona in kako sta se uresničili?

¹⁷ Padec Babilona. Tako Izaija kot Jeremija sta napovedala, da bodo Babilon porazili Medijci in Perzijci. Vredno je omeniti to, da je Izaija prerokovanje o tem dogodku zapisal kakih 200 let prej, preden so Babilon dejansko zavzeli! Zgodovinsko so zdaj dobro dokumentirani naslednji vidiki prerokovanja: to, da bo Evfrat presahnil, ker bodo njegovo vodovje preusmerili v umetno jezero (Izaija 44:27; Jeremija 50:38), to, da bodo babilonska rečna vrata zaradi malomarnosti ostala nezavarovana (Izaija 45:1), in to, da ga bo zavzel vladar z imenom Cir (Izaija 44:28).

18. Kako se je z vzponom in padcem ‚grškega kralja‘ izpolnilo biblijsko prerokovanje?

¹⁸ Vzpon in padec ‚grškega kralja‘. Daniel je v videnju videl, kako je kozel udaril ovna in mu pri tem zlomil oba rogova. Potem pa se je kozlu veliki rog zlomil, in namesto njega so mu zrasli štirje drugi rogovi. (Daniel 8:1–8) Daniel je prejel takšno razlago: »Oven z dvema rogoma, ki si ga videl, so kralji Medije in Perzije. Kosmati kozel pa je kralj grški, in veliki rog, ki je bil med njegovimi očmi, je kralj prvi. In da se je zlomil in so štirje zrasli namesto njega, pomeni: štiri kraljestva vstanejo iz tega naroda, ali ne z močjo njegovo.« (Daniel 8:20–22) Skladno s to prerokbo je »kralj grški«, Aleksander Veliki, kaki dve stoletji pozneje strmoglavil dvorogi medo-perzijski imperij. Aleksander je leta 323 pr. n. š. umrl in nazadnje so ga nadomestili njegovi štirje generali. Toda nobeno od teh kasnejših kraljestev se po moči ni moglo primerjati z močjo Aleksandrovega imperija.

19. Katere prerokbe so se izpolnile na Jezusu Kristusu?

¹⁹ Življenje Jezusa Kristusa. V Hebrejskih spisih je obilica prerokb, ki so se izpolnile z Jezusovim rojstvom, strežbo, smrtjo in vstajenjem. Miha je na primer več kot sedemsto let vnaprej napovedal, da se bo Mesija oziroma Kristus rodil v Betlehemu. (Miha 5:1; Lukež 2:4–7) Mihov sodobnik Izaija je napovedal, da bodo Mesija tepli in pljuvali nanj. (Izaija 50:6; Matevž 26:67) Zaharija je petsto let vnaprej prerokoval, da bodo Mesija izdali za 30 srebrnikov. (Zaharija 11:12; Matevž 26:15) David je več kot tisoč let vnaprej napovedal, v kakšnih okoliščinah bo umrl Jezus Mesija. (Psalm 22:7, 8, 18; Matevž 27:35, 39–43) In kakih pet stoletij vnaprej je Danielovo prerokovanje razodelo, kdaj se bo Mesija pojavil, koliko časa bo služil in čas njegove smrti. (Daniel 9:24–27) To pa je le nekaj prerokb, ki so se izpolnile na Jezusu Kristusu. O njem boste lahko več brali v nadaljevanju, kar vam bo gotovo v zadovoljstvo.

20. O čem naj bi nas brezhibni biblijski zapis o uresničenih prerokbah trdno prepričal?

²⁰ Izpolnile pa so se že tudi mnoge druge daljnosežne biblijske prerokbe. ‚Toda,‘ se boste morda vprašali, ‚kako je vse to povezano z mojim življenjem?‘ Pomislite: če bi vam kdo leta in leta govoril resnico, ali bi potem, ko bi vam povedal kaj novega, naenkrat začeli dvomiti vanj? Ne! Bog je v vsej Bibliji govoril resnico. Ali vam to ne bi moralo še okrepiti zaupanja v biblijske obljube, na primer v prerokbe glede raja, ki bo vzpostavljen na zemlji? Tako je, enako trdno smo lahko prepričani, kakor je bil Pavel, eden od Jezusovih učencev iz prvega stoletja, ki je napisal, da ‚Bog ne laže‘. (Titu 1:2) Poleg tega lahko s tem, da beremo Sveto pismo in udejanjamo v njem zapisane nasvete, živimo po modrosti, do katere se ljudje sami od sebe ne bi mogli nikoli dokopati, saj je Biblija knjiga, ki razodeva spoznanje o Bogu, spoznanje, ki vodi v večno življenje.

»HREPENITE« PO SPOZNANJU O BOGU

21. Kaj storiti, če se vam bo zdelo, da je kaj, kar boste spoznali iz Biblije, za vas preveč?

²¹ Pri preučevanju Biblije boste verjetno spoznali tudi kaj takega, kar se razlikuje od tega, kar so vas nekoč učili. Morda boste celo ugotovili, da nekateri verski običaji, ki so vam tako prirasli k srcu, Bogu niso všeč. Spoznali boste, da so Božja merila o tem, kaj je prav in kaj narobe, višja od meril, ki so običajna v tem vsedopuščajočem svetu. Mogoče se vam bo sprva zdelo, da je to za vas preveč. Toda bodite potrpežljivi! Skrbno preučite Sveto pismo, da si boste pridobili spoznanje o Bogu. Dopustite možnost, da vas bodo biblijski nasveti navedli, da boste začeli drugače razmišljati in ravnati.

22. Zakaj preučujete Biblijo in kako lahko drugim pomagate to razumeti?

²² Morda bodo dobronamerni prijatelji in sorodniki nasprotovali vašemu preučevanju Biblije, toda Jezus je rekel: »Vsakega torej, kdor pripozna mene pred ljudmi, pripoznam tudi jaz njega pred Očetom svojim, ki je v nebesih. Kdorkoli pa me zataji pred ljudmi, zatajim tudi jaz njega pred Očetom svojim, ki je v nebesih.« (Matevž 10:32, 33) Nekatere bo morda strah, da se boste zapletli v kakšen kult ali postali fanatik. V resnici pa si vi zgolj prizadevate pridobiti točno spoznanje o Bogu in njegovi resnici. (1. Timoteju 2:3, 4) Da bi to razumeli tudi drugi, s katerimi se pogovarjate o tem, kar se učite, bodite razumni in se z njimi nikar ne prepirajte. (Filipljanom 4:5, NW) Zapomnite si, da lahko marsikoga »pridobite [. . .] brez besede«, ko vidijo dokaz, da biblijsko spoznanje ljudem res koristi. (1. Petrov 3:1, 2)

23. Kako lahko »hrepenite« po Božjem spoznanju?

²³ Biblija nas spodbuja: »Hrepenite kakor novorojena deteta po nepokvarjenem mleku iz besede Božje.« (1. Petrov 2:2) Novorojenček je glede hrane odvisen od svoje mame, zato se ne da utolažiti, dokler ga ta ne nasiti. Podobno smo mi glede spoznanja odvisni od Boga. »Hrepenite« po njegovi Besedi, tako da jo vztrajno preučujete. Naj vam bo za cilj to, da boste Biblijo brali dnevno. (Psalm 1:1–3) Za to boste bogato blagoslovljeni, saj v Psalmu 19:12, SSP (19:11, AC), glede Božjih zakonov piše: »V izpolnjevanju teh je bogato plačilo.«

[Podčrtna opomba]

PREIZKUSITE, KOLIKO STE SPOZNALI

V čem vse je Biblija edinstvena knjiga?

Zakaj lahko Bibliji zaupate?

V čem vi sami vidite dokaz za to, da je Biblija Božja navdihnjena Beseda?

[Okvir na strani 14]

NAUČITE SE Z BIBLIJO DOBRO ROKOVATI

Seznaniti se z Biblijo vam ne bi smelo biti pretežko. Pri učenju vrstnega reda biblijskih knjig in tega, kje v Bibliji so, si pomagajte z vsebinskim kazalom.

Biblijske knjige so zaradi lažjega navajanja in iskanja razdeljene na poglavja in vrstice. Na poglavja so bile razdeljene v 13. stoletju, Grške spise pa je na vrstice, kot so v rabi še danes, verjetno razdelil neki francoski tiskar iz 16. stoletja. Prva Biblija, ki je bila v celoti razdeljena tako na poglavja kot na vrstice, je bila francoska izdaja iz leta 1553.

Kadar so v tej knjigi navedeni svetopisemski stavki, prva številka pomeni poglavje, naslednja pa vrstico. Na primer: navedenka »Pregovori 2:5« pomeni knjigo Pregovori, 2. poglavje, 5. vrstico. Če boste navedene svetopisemske stavke poiskali, boste biblijske odlomke že zelo kmalu z lahkoto našli.

Še najlažje pa se boste z Biblijo seznanili tako, da jo boste dnevno brali. Sprva se vam bo to morda zdelo pretežko. Toda če boste vsak dan prebrali od tri do pet poglavij, odvisno pač od njihove dolžine, boste celotno Biblijo prebrali v enem letu. Zakaj ne bi začeli kar danes?

[Okvir na strani 19]

BIBLIJA – EDINSTVENA KNJIGA

• Biblija je ‚navdihnjena od Boga‘. (2. Timoteju 3:16, EI) Resda so besede zapisovali ljudje, toda njihove misli je vodil Bog, tako da je Biblija v resnici ‚Božja beseda‘. (1. Tesaloničanom 2:13)

• Biblijo je v obdobju 16 stoletij pisalo kakih 40 piscev, ki so izhajali iz različnih družbenih slojev. Kljub temu je končni izdelek od začetka do konca povsem skladen.

• Biblija je preživela hujša nasprotovanja kot katera koli druga knjiga. V srednjem veku so ljudi sežgali na grmadi že, če so imeli svoj izvod Svetega pisma.

• Biblija je na prvem mestu svetovne lestvice največjih knjižnih uspešnic vseh časov. V celoti ali deloma so jo prevedli že v dobrih 2000 jezikov. Njena naklada sega že v milijarde, in le stežka bi našli kraj na zemlji, kjer ne bi imeli vsaj po kak njen izvod.

• Najstarejši del Biblije je nastal v 16. stoletju pr. n. š. To je bilo še pred nastankom hindujske Rigvede (okrog 1300 pr. n. š.), budističnega »Kanona treh košar« (peto stoletje pr. n. š.), islamskega Korana (sedmo stoletje n. š.) ali šintoističnega Nihongija (720 n. š.).

[Slika čez celo 20. stran]