mislita, ali naj zaprosim za betelsko službo?«

Čeprav sva se s težkim srcem sprijaznila z njegovim odhodom, sva brez obotavljanja odgovorila: »Nikjer ne boš tako občutil Jehovove roke kot ravno v betelu, v samem srcu Jehovove organizacije.« Čez dva meseca je že bil v kanadskem betelu. To je bilo leta 1980 in še zdaj dela tam.

Na začetku 1980-ih let sva se z Lucy znašla pred novim izzivom. Bila sva spet na začetku, ponovno sama. Susan se je poročila in je pionirala skupaj z možem, Kim in Greg pa sta delala v betelu. Kaj pa naj bi počela midva? Odgovor na to vprašanje sva kmalu našla. Leta 1981 so naju namreč povabili, da delujeva v portugalskem okraju, ki se razteza na kakšnih 2000 kilometrih kanadskega ozemlja. Še vedno uživava v potujoči službi.

Kim se je poročila in obiskala gileadsko šolo. Zdaj skupaj z možem delujeta v okrajni službi v Braziliji. Susan z možem živi v Kanadi. Imata dva otroka. Susanin mož pionira. Čeprav je zadnja leta naša družina zaradi različnih nalog v polnočasni službi ločena, pa smo si kljub temu duhovno in čustveno blizu.

Z Lucy se veseliva čudovite prihodnosti, ko bo najina družina živela na očiščeni zemlji (2. Petrov 3:13). Tako kot Mojzes v davnini, sva tudi midva na svoji koži občutila resničnost odgovora na retorično vprašanje iz Četrte Mojzesove knjige 11:23: »Je li mar roka GOSPODOVA prekratka? Zdaj pa boš videl, ali se ti zgodi po moji besedi ali ne.« Zares, nič ne more preprečiti Jehovu, da ne bi blagoslavljal svojih služabnikov, ker mu služijo z vsem srcem.

Ali izpolnjujete Božjo voljo

JEHOVOVI PRIČI sta v službi po hišah srečali duhovnika episkopalne cerkve. Bil je videti prijeten moški z brado, star okoli 60 let, oblečen pa v majico z vtisnjenim imenom svoje cerkve. V eni sapi je rekel: »Želim, da bi bili člani naše cerkve tako vneti za širjenje besede kakor vi, toda prosim vas, ne hodite več k meni.«

Mnogi ljudje občudujejo delo Jehovovih prič ter jih pohvalijo za njihovo vnemo in gorečnost. Prav nič pa jih ne zanima njihova dejavnost niti ne razmišljajo, da bi se jim pridružili. Takšno očitno protislovno stališče ni nič novega. To je opazil že Jezus, kar je poudaril v prispodobi, ki nas navaja na razmišljanje.

»Kaj se vam pa zdi? Neki človek je imel dva sina, in pristopivši k prvemu, reče: Sin, pojdi, delaj danes v vinogradu! On pa odgovori in reče: Nočem. Potem se pa skesa in gre. In pristopivši k drugemu, reče ravno tako. On pa odgovori in reče: Pojdem, gospod! A ni šel. Kateri teh dveh je izpolnil voljo očetovo?« (Matevž 21:28-31)

Odgovor je jasen. Prav gotovo bi tudi mi odgovorili kakor množica, ki je poslušala Jezusa: »Prvi.« Več kot očitno je, da je Jezus s to prispodobo opozoril, kako pomembno je bilo izpolniti tisto, kar je želel oče. Čeprav je prvi sin rekel, da noče iti, je vseeno šel in bil za to pohvaljen. Enako pomembno pa je delati pravo delo. Prvi sin je delal v očetovem vinogradu; ni šel delat v svoj vinograd.

Kaj vse to pomeni za nas? Kaj zahteva Bog od današnjih častilcev? Kaj se lahko naučimo iz Jezusovega življenja, kar nam bo pomagalo izpolnjevati voljo njegovega očeta? To so pomembna vprašanja in pravilni odgovori nanje pomenijo za nas večni blagor, saj »kdor . . . dela voljo Božjo, ostane vekomaj« (1. Janezov 2:17; Efežanom 5:17).

Kaj je »Božja volja«

V Comprehensive Concordance of the New World Translation of the Holy Scriptures (Obsežna konkordanca svetopisemskega prevoda Novi svet) je samostalnik »volja« naveden več kot osemdesetkrat. Od tega se približno v šestdesetih primerih (ali približno v 75 odstotkih vseh navedb) nanaša na Božjo voljo. Zveze, kot so »volja Božja«, »volja mojega Očeta« in »Božja volja«, se pojavljajo več kakor dvajsetkrat. Iz tega lahko spoznamo, da bi za nas morala biti Božja volja najpomembnejša. Tako bi moralo biti izpolnjevanje Božje volje glavna skrb v našem življenju.

V angleščini samostalnik »volja« pomeni ,hrepenenje, želja, trden sklep, tisto, po čemer kdo hrepeni, še posebno pa izbira ali trden sklep nekoga, ki ima oblast ali moč‘. Jehova, vrhovna avtoriteta, ima torej voljo, hrepenenje ali trden sklep. Kakšen? Sveto pismo nam pove, da med drugim »[Bog] hoče, da se rešijo vsi ljudje in pridejo do spoznanja resnice« (1. Timoteju 2:4). Jezus Kristus in zgodnji kristjani so si iz vsega srca prizadevali drugim prinesti točno spoznanje (Matevž 9:35; Dejanja apostolov 5:42; Filipljanom 2:19, 22).

Kdo pa danes izpolnjuje Božjo voljo? Koliko ljudi med skoraj dvema milijardama tistih, ki trdijo, da hodijo za Jezusom Kristusom, je podobnih prvemu sinu iz Jezusove prispodobe, ki je izpolnil očetovo voljo? Odgovora ni težko najti. Tisti, ki zares hodijo po stopinjah Jezusa Kristusa, bodo opravljali delo, za katero je on rekel, da ga bodo: »In med vsemi narodi se mora poprej oznaniti evangelij.« (Marko 13:10) Več kot štiri milijone in pol Jehovovih prič po svetu dejavno oznanjuje drugim dobro vest o Božjem kraljestvu ter jih uči in usmerja h kraljestvu kot edinem upanju za mir in varnost. Ali tudi vi kar največ sodelujete pri izpolnjevanju Božje volje? Ali kakor Jezus oznanjujete kraljestveno dobro vest (Dejanja apostolov 10:42; Hebrejcem 10:7)?

Najti veselje v izpolnjevanju Božje volje

Veselje je učiti se Očetovo voljo, a še večje veselje je druge učiti o Božji volji. Jezusa je veselilo učiti ljudi o njegovem Očetu. To je zanj bilo kakor hrana (Janez 4:34). Če bomo delali kakor Jezus, ki je oznanjeval in učil tisto, kar se je naučil in prejel od Očeta, bomo tudi mi uživali resnično srečo (Matevž 28:19, 20). Tako je kakor je Jezus obljubil: »Ako to veste, blagor vam, če to delate.« (Janez 13:17)

Ponazorimo: Neka mati, ki je pred kratkim ponovno pričela s polnočasno pionirsko službo, je povedala: »Tako spodbudno je videti kako biblijskemu učencu zažari obraz, ko mu različne biblijske resnice pridejo do srca! Kako vesela sem bila učenke, ki si je pred poukom izpisala vse biblijske stavke, med poukom pa si je delala zapiske, da je lahko potem odgovorila na vsa vprašanja za ponovitev.« Druga njena učenka je prišla v stik z resnico že v najstniških letih. Ko pa se je poročila ter se začela ubadati z osebnimi problemi, je želela najti Priče. Kako srečna je bila, ko jo je