Izobrazba – uporabljajte jo Jehovu v hvalo
»Kdor govori sam od sebe, išče lastne slave; kdor pa išče slave tega, ki ga je poslal, ta je resničen.« (JANEZ 7:18)
1. Kdaj in kako se je pričel proces izobraževanja?
IZOBRAŽEVANJE ima dolgo zgodovino. Proces izobraževanja se je začel kmalu po tistem, ko je Bog Jehova, Veliki vzgojitelj in poučevalec, ustvaril Sina prvorojenca. (Izaija 30:20; Kološanom 1:15) Ta se je lahko učil od samega Velikega vzgojitelja! Skozi nešteto milenijev se je ta Sin – ki je postal znan kot Jezus Kristus – v intimnem druženju z Očetom Bogom Jehovom neprecenljivo veliko naučil o njegovih lastnostih, delih in namenih. Jezus je kasneje, ko je bil kot človek na zemlji, lahko rekel: »Sam od sebe ničesar ne delam, temuč kakor me je naučil Oče moj, to govorim.« (Janez 8:28)
2.–4. a) Kakšne so bile, po Janezovem opisu v 7. poglavju njegovega evangelija, okoliščine, ko je Jezus prišel leta 32 n. š. na šotorsko praznovanje? b) Zakaj so se Judje čudili Jezusovi poučevalski sposobnosti?
2 Kako pa je Jezus pridobljeno izobrazbo uporabil? Med triinpolletno službo na zemlji je znanje neutrudno posredoval drugim. Vse to pa je počel z enim samim ciljem v mislih. S katerim? Preglejmo Jezusove besede v 7. poglavju evangelija po Janezu, ki pojasnijo izvor in namen njegovega poučevanja.
3 Upoštevajmo okoliščine. Bilo je jeseni leta 32 n. š., skoraj tri leta po Jezusovem krstu. V Jeruzalemu so se Judje zbrali k obhajanju praznika šotorov. V prvih prazničnih dneh so se zelo veliko pogovarjali o Jezusu. Ko se je praznovanje prevesilo v drugo polovico, je v tempelj prispel Jezus in začel učiti. (Janez 7:2, 10–14) Tudi takrat je, kakor vedno, dokazal, da je velik Učitelj. (Matevž 13:54; Lukež 4:22)
4 Janez je v evangeliju, 7. poglavju, 15. vrstici, zapisal: »In Judje se čudijo ter pravijo: Kako je ta učen v pismih, ko se ni šolal?« Pa veste, zakaj so se čudili? Jezus ni hodil v nobeno rabinsko šolo, zato so si mislili, da je neizobražen! Kljub temu je odlomke iz Svetih spisov z lahkoto poiskal in bral. (Lukež 4:16–21) Ta tesar iz Galileje je celo druge poučeval o Mojzesovi Postavi! (Janez 7:19–23) Kako je to bilo mogoče?
5., 6. a) Kako je Jezus pojasnil, odkod mu to, kar uči? b) Za kakšen smoter je Jezus uporabil svojo izobrazbo?
5 Jezus jim je pojasnil zakaj, kot to beremo v 16. in 17. vrstici, EI: »Moj nauk ni moj, temveč tistega, ki me je poslal. Če hoče kdo spolnjevati njegovo voljo, bo spoznal, ali je to, kar učim, od Boga, ali govorim sam od sebe.« Želeli so vedeti, kdo ga je poučeval, in Jezus jim je odkrito povedal, da ga je izobraževal Bog! (Janez 12:49; 14:10)
6 Kako je Jezus uporabil svojo izobrazbo? Kot je zapisano v Janezovem evangeliju 7:18, je rekel: »Kdor govori sam od sebe, išče lastne slave; kdor pa išče slave tega, ki ga je poslal, ta je resničen in nepravičnosti ni v njem.« Kako primerno, da je Jezus svojo izobrazbo uporabljal v slavo Jehovu, ,tistemu, ki je popoln v znanju‘! (Job 37:16)
7., 8. a) Za kaj naj bi se rabila pridobljena izobrazba? b) Naštejte štiri temeljne cilje uravnoteženega izobraževanja.
7 Torej nam je Jezus zapustil koristen poučen zgled: s pridobljeno izobrazbo naj ne bi slavili sebe, temveč oslavljali Jehova. Izobrazba se bolje sploh ne da uporabiti. Kako pa lahko vi s svojo izobrazbo slavite Jehova?
8 Izobraževati se pomeni »s konvencionalnim poukom in nadzorovanimi vajami se strokovno spopolnjevati zlasti v veščinah, obrti in poklicu«. Poglejmo sedaj štiri temeljne cilje uravnoteženega izobraževanja in kako lahko vsakega od njih uporabimo v Jehovovo slavo. Uravnoteženo izobraževanje naj bi nam pomagalo, da bi 1) gladko brali, 2) čitljivo pisali, 3) se razvijali umsko in nravno ter 4) se praktično usposobili za vsakodnevno življenje.
Naučiti se gladko brati
9. Zakaj je pomembno znati gladko brati?
9 Prvonašteti je naučiti se gladko brati. Zakaj je tako pomembno biti dober bralec? The World Book Encyclopedia pojasni: »Branje [. . .] je temelj za učenje in ena najpomembnejših veščin v vsakodnevnem življenju. [. . .] Vešči bralci prispevajo k ustvarjanju napredne, uspešne družbe, obenem pa se tudi sami veselijo polnejšega in zadovoljnejšega življenja.«
10. Kako nam branje Božje Besede pomaga živeti polneje in zadovoljneje?
10 Če nam že branje na splošno pomaga veseliti se »polnejšega in zadovoljnejšega življenja«, koliko bolj lahko to rečemo za branje Božje Besede! Takšno branje odpira um in srce za Jehovove misli in namene, jasno razumevanje pa daje življenju vrednost. Poleg tega v Listu Hebrejcem 4:12, EI, piše: »Božja beseda je [. . .] živa in silovita.« Kadar jo beremo in o njej poglobljeno razmišljamo, nas to pritegne k njenemu Avtorju in motivira, da v življenju naredimo spremembe, da bi mu bili še bolj pogodu. (Galatom 5:22, 23; Efežanom 4:22–24) Priganja nas tudi, da dragocene resnice, o katerih beremo, posredujemo še drugim. Vse to prinaša hvalo Velikemu vzgojitelju, Bogu Jehovu. Gotovo se bralnega znanja ne da bolje uporabiti!
11. Kaj vse naj bi zajemal uravnotežen program osebnega preučevanja?
11 Tako mlajši kot starejši smo spodbujeni, naj se naučimo gladko brati, saj je le-to pomemben del krščanskega življenja. Uravnotežen program osebnega preučevanja poleg rednega branja Božje Besede obsega še prebiranje biblijskega odlomka iz Dnevnega pregledovanja Svetega pisma, temeljito preučevanje Stražnega stolpa in Prebudite se! ter pripravljanje na krščanske shode. Kako pa je z oznanjevanjem? Brez dvoma javno oznanjevanje, opravljanje ponovnih obiskov pri zainteresiranih in vodenje biblijskih poukov na domovih zahtevajo dobro bralno sposobnost.
Naučiti se čitljivo pisati
12. a) Zakaj je pomembno znati čitljivo pisati? b) Kaj je do danes najpomembnejše pisanje?
12 Drugi cilj takšnega uravnoteženega izobraževanja naj bi bil naučiti se čitljivo pisati. S pisanjem svojih besed in misli te ne le sporočamo drugim, ampak jih tudi ohranimo. Pred mnogimi stoletji je 40 judovskih mož na papirus oziroma na pergament napisalo besede, ki sestavljajo navdihnjeno Sveto pismo. (2. Timoteju 3:16) To pisanje je bilo prav gotovo pomembnejše od kateregakoli drugega! Nedvomno je Jehova skozi stoletja vodil vsako ponovno prepisovanje teh svetih besed, tako da so do nas prišle verodostojne. Ali nismo hvaležni, da nam je Jehova svoje besede namenil v pisni obliki, namesto da se jih je ustno prenašalo? (Primerjaj 2. Mojzesova 34:27, 28.)
13. Kaj kaže, da so Izraelci znali pisati?
13 V starih časih so bili pismeni samo privilegirani sloji, kot so bili pisarji v Mezopotamiji in Egiptu. Živo nasprotje je bil Izrael, kjer so vsakogar spodbujali, naj se nauči brati in pisati. Čeprav je bila zapoved Izraelcem iz Pete Mojzesove knjige 6:8, 9, naj si besede zapišejo na podboje vrat na svojih hišah, mišljena očitno figurativno, pa naznanja, da so znali pisati. Otroke so to učili že od majhnega. Gezerski koledar, eden najstarejših primerkov starohebrejske pisave, je bil po mnenju nekaterih učenjakov učenčeva pomnilna vaja.
14., 15. Povejte kaj o ustvarjalnih in koristnih načinih uporabe pisanja.
14 Kako pa lahko mi ustvarjalno in koristno uporabimo zmožnost pisanja? Nedvomno z zapisovanjem na krščanskih shodih, zborih in zborovanjih. Tudi s pismom, čeprav napisanim le »z nekaj besedami«, (NW) lahko ohrabrimo koga, ki je bolan, ali pa se bratu ali sestri zahvalimo za prijaznost ali gostoljubnost. (1. Petrov 5:12) Če je komu v občini umrl nekdo, ki ga je ta imel rad, mu lahko s kratkim pismom ali razglednico namenimo besedo ‚tolažbe‘. (1. Tesaloničanom 5:14) Neka kristjanka, ki ji je zaradi raka umrla mati, pravi: »Prijateljica mi je poslala prijazno pismo. Zares mi je pomagalo, saj sem ga lahko vedno znova prebirala.«
15 Izvrsten način, kako uporabiti zmožnost pisanja v Jehovovo hvalo, je pisanje pisem s kraljestvenim pričevanjem. Včasih je to treba, da bi ohranili stik z novozainteresiranimi, ki žive na občini odmaknjenih področjih. Morda vam lahko bolezen za določen čas prepreči, da bi šli po hišah, tedaj lahko pisno sporočimo to, kar bi sicer povedali osebno.
16., 17. a) Kako izkušnja dokazuje vrednost pisanja pisem s kraljestvenim pričevanjem? b) Ali lahko poveste kakšen podoben doživljaj?
16 Oglejmo si primer. Priča je pred mnogimi leti napisala pismo s kraljestvenim pričevanjem vdovi, o katere moževi smrti je brala v krajevnem časopisu. Ta ji ni odgovorila. Nato pa je novembra 1994, po 21 letih, Priča dobila pismo od njene hčere. Pisala je:
17 »Aprila 1973 si moji materi napisala pismo, da bi jo potolažila zaradi smrti mojega očeta. Tedaj sem bila stara devet let. Mati je sicer preučevala Biblijo, a še vedno ni Jehovova služabnica. Toda zaradi njenega preučevanja sem se naposled tudi sama seznanila z resnico. Leta 1988, 15 let po prejemu tvojega pisma, sem začela preučevati Biblijo. Krstila sem se 9. marca 1990. Tako sem ti hvaležna za pismo, poslano pred toliko leti in srečna ti lahko povem, da je seme, ki si ga posejala, z Jehovovo pomočjo vzklilo. Mama mi je dala tvoje pismo v varstvo, jaz pa bi te sedaj rada spoznala. Upam, da bo to pismo prispelo do tebe.« Hčerino pismo, v katerem je bil tudi naslov in telefonska številka, je zares prišlo do Priče, ki je pred toliko leti pisala njeni materi. Zamislite si presenečenje mlade ženske, ko ji je telefonirala Priča, ki še zmeraj po pismih posreduje drugim kraljestveno upanje!
Razvijati se umsko, nravstveno in duhovno
18. Kako so v biblijskih časih starši skrbeli za umsko in nravstveno izobraževanje otrok?
18 Po tretjem cilju pa naj bi nam uravnoteženo izobraževanje pomagalo razvijati se umsko in nravstveno. V biblijskih časih je veljalo umsko in nravstveno izobraževanje otrok za eno od prvih starševskih dolžnosti. Otroke niso učili le brati in pisati, ampak kar je še pomembnejše, poučevali so jih o Božji Postavi, ki je bila povezana z vsemi dejavnostmi v njihovem življenju. Izobraževanje je tako zajemalo poučevanje o verskih obveznostih, o načelih, ki so urejala zakonsko zvezo, družinske odnose in spolno nravnost, pa tudi dolžnosti do bližnjih. Takšno izobraževanje jim je pomagalo, da se niso razvijali samo umsko in nravstveno, ampak tudi duhovno. (5. Mojzesova 6:4–9, 20, 21; 11:18–21)
19. Kje lahko najdemo izobrazbo, ki nas uči najboljših moralnih vrednot za življenje in nam pomaga, da se duhovno razvijamo?
19 Kaj pa danes? Dobra svetna izobrazba je pomembna, saj pomaga razviti umske sposobnosti. Kje pa lahko dobimo izobrazbo, ki pokaže najboljše moralne vrednote, po katerih bi živeli, in pomaga pri duhovnem razvoju? V krščanski občini imamo na voljo program teokratičnega izobraževanja, ki ga sicer ni nikjer drugje na tej zemlji. Z osebnim preučevanjem Biblije in biblijskih izdaj ter s poučevanjem na občinskih shodih, zborih in zborovanjih smo lahko deležni tega neprecenljivega, napredujočega izobraževanja – božanskega izobraževanja – brezplačno! Kaj pa nas ta uči?
20. Kaj nas nauči božanska izobrazba in kakšni so rezultati?
20 Ko začnemo preučevati Biblijo, spoznavamo glavne svetopisemske nauke, »začetek besede«. (Hebrejcem 6:1) Sčasoma začnemo uživati ‚močno hrano‘, to je globlje resnice. (Hebrejcem 5:14) Vrhu tega pa spoznavamo božja načela, ki nas učijo, kako živeti tako, kot to želi Bog. Spoznamo na primer, da se moramo ogibati navad in ravnanja, ki ‚omadežujejo telo‘, da moramo spoštovati avtoriteto ter nedotakljivost telesa in imetja drugih. (2. Korinčanom 7:1; Titu 3:1, 2; Hebrejcem 13:4) Prav tako se začnemo zavedati tega, kako pomembno je biti pri delu pošten in marljiv, ter vrednosti življenja po biblijskih zapovedih glede spolne morale. (1. Korinčanom 6:9, 10; Efežanom 4:28) Ko se v življenju vedno bolj ravnamo po teh načelih, duhovno napredujemo in se zaupneje povežemo z Bogom. Ker se bogaboječe vedemo, smo boljši občani, ne glede na to, kje živimo. To pa je tisto, kar lahko druge spodbudi k slavljenju Boga Jehova, ki je Izvor božanske izobrazbe. (1. Petrov 2:12)
Praktično se usposobiti za vsakodnevno življenje
21. Kakšnih rokodelskih spretnosti so starši v biblijskih časih učili otroke?
21 Po četrtem cilju uravnoteženega izobraževanja se človek izuči za vsakodnevno življenje. Starševsko izobraževanje je v biblijskih časih zajemalo tudi praktično usposabljanje. Deklice so se učile gospodinjskih veščin. Zadnje poglavje Pregovorov kaže, da je teh mnogo. Deklice so se tako naučile presti, tkati, kuhati ter skrbeti za splošno vodenje gospodinjstva, trgovanje, nakup in prodajo nepremičnin. Fantje so se navadno izučili v očetovi svetni zaposlitvi: poljedelstvu, obrtni ali storitveni dejavnosti. Krušni oče Jožef je Jezusa usposobil za tesarja; zato ga niso klicali le »tesarjev sin«, ampak tudi »tesar«. (Matevž 13:55; Marko 6:3)
22., 23. a) Za kaj naj bi izobraževanje pripravilo otroke? b) Kaj naj bi nas motiviralo, ko se, kadar je to nujno, odločamo za nadaljnje šolanje?
22 Tudi danes k uravnoteženemu izobraževanju spada priprava za življenje. Nekega dne bo namreč treba skrbeti za družino. Besede apostola Pavla v Prvem listu Timoteju 5:8 kažejo, da je skrb za družino svéta dolžnost. Napisal je: »Ako pa kdo ne skrbi za svoje, zlasti pa za domače, je zatajil vero in je hujši od nevernika.« Izobraževanje naj bi torej otroke pripravilo za odgovornosti, ki jih bodo imeli v življenju, in jih usposobilo za delavne člane družbe.
23 Toda koliko svetne izobrazbe naj bi si prizadevali dobiti? To bo verjetno od države do države drugače. Toda če trg zaposlovanja zahteva višjo izobrazbo kot zakon o obveznem šolanju, morajo starši otroka voditi pri odločanju o dodatnem izobraževanju ali poklicnem usposabljanju. Pretehtati morajo tako možnostne koristi kot škodo nadaljnjega šolanja. Kaj pa naj bi motiviralo nekoga, ki se odloča za nadaljnje izobraževanje, kadar se to morda zdi nujno? Gotovo ne bogastvo, bahavost ali slava. (Pregovori 15:25; 1. Timoteju 6:17) Spomnimo se, kaj smo se naučili iz Jezusovega zgleda: izobrazbo naj bi uporabljali za hvaljenje Jehova. Odločitev o nadaljnjem šolanju naj bi motivirala želja, da bi potem lahko sami dovolj zaslužili za čim večje udejstvovanje v krščanski strežbi Jehovu. (Kološanom 3:23, 24)
24. Česa, kar smo se naučili iz Jezusovega poučnega zgleda, ne smemo nikoli pozabiti?
24 Marljivo se torej potrudimo in se uravnoteženo svetno izobrazimo. Popolnoma se tudi okoristimo napredujočega programa božanske izobrazbe, ki ga pripravlja Jehovova organizacija. In nikoli ne pozabimo dragocenega poučnega zgleda Jezusa Kristusa, najbolj izobraženega človeka, kar jih je kdaj bilo na zemlji – izobrazbe ne uporabljajmo v svojo slavo, temveč za oslavljanje res največjega Vzgojitelja, Boga Jehova!
Kako bi odgovorili?
◻ Kako je Jezus uporabljal svojo izobrazbo?
◻ Zakaj je pomembno naučiti se gladko brati?
◻ Kako naj bi z znanjem pisanja hvalili Jehova?
◻ Kako nam božje izobraževanje pomaga razviti se nravstveno in duhovno?
◻ Kakšno praktično strokovno spopolnjevanje spada k uravnovešenemu izobraževanju?
[Okvir na strani 13]
Učinkovita pomoč vzgojiteljem
Watch Tower Society je na Območnem zborovanju »Radostni hvalilci« 1995/96 izdala novo brošuro z naslovom Jehovove priče in izobraževanje. Ta brošura z 32 stranmi v polnobarvnem tisku je izšla posebej za vzgojitelje. Do zdaj je prevedena že v 58 jezikov.
Čemú brošura za vzgojitelje? Da bi jim pomagala bolje razumeti, kaj verujejo učenci, otroci Jehovovih prič. In kaj je v njej? V lahko razumljivem in konstruktivnem tonu pojasnjuje naše gledišče o zadevah, kot so dopolnilno izobraževanje, rojstni dnevi in božič ter pozdravljanje zastave. V brošuri tudi učnemu osebju zagotavljamo: da bi radi, da imajo otroci od šole kar največ, in da iskreno želimo sodelovati z njimi, saj se živo zanimamo za izobraževanje svojih otrok.
Kako lahko brošuro Izobraževanje uporabimo? Ker je namenjena vzgojiteljem, jo torej dajajmo učiteljem, ravnateljem in šolstvenim nameščencem. Ta nova brošura naj bi vsem tem pomagala razumeti naša gledišča in verovanje ter zakaj se včasih sklicujemo na pravico, da smo drugačni. Starše spodbujamo, naj se na podlagi te brošure pogovorijo z vzgojitelji svojih otrok.
[Slika na strani 10]
V starem Izraelu so izobrazbo visoko vrednotili