Mož in starešina – uravnovesiti odgovornosti
,Nadzornik bi moral biti mož ene žene.‘ (1. TIMOTEJU 3:2, NW)
1., 2. Zakaj je duhovniški celibat nesvetopisemski?
V PRVEM stoletju so zvesti kristjani skrbeli, da so svoje različne odgovornosti uravnovešali. Ali je apostol Pavel s tem, ko je rekel, da kristjan, ki ostane samski, »stori bolje«, hotel reči, da bo tak moški primernejši za nadzorniško službo v krščanski občini? Ali je s tem v resnici rekel, da je samskost zahteva za starešinstvo? (1. Korinčanom 7:38) Celibat se zahteva od katoliškega klera. Vendar ali je duhovniški celibat svetopisemski? Vzhodnopravoslavne cerkve dovoljujejo, da so njihovi župnijski duhovniki poročeni možje, to pa ne velja za škofe. Ali se to ujema z Biblijo?
2 Mnogi od dvanajstih Kristusovih apostolov, temeljnih članov krščanske občine, so bili poročeni. (Matevž 8:14, 15; Efežanom 2:20) Pavel je pisal: »Nimamo li pravice, da vodimo sestro kot ženo s seboj, kakor tudi drugi apostoli in bratje Gospodovi in Kefa [Peter]?« (1. Korinčanom 9:5) New Catholic Encyclopedia priznava, da je »zakon o celibatu cerkvenega izvora« in da »duhovniki N[ove] Z[aveze] niso bili dolžni upoštevati celibata«. Zato se Jehovove priče ravnamo po svetopisemskem vzorcu, ne pa po cerkvenem zakonu. (1. Timoteju 4:1–3)
Starešinstvo in zakonska zveza sta združljiva
3. Katera svetopisemska dejstva kažejo, da so krščanski nadzorniki lahko poročeni možje?
3 Pavel še zdaleč ni zahteval, da morajo biti moški, ki so postavljeni za nadzornike, neporočeni. Titu je namreč pisal: »Zato sem te pustil na Kreti, da urediš, kar je še pomanjkljivega, in nastaviš po mestih starejšine [grško présbyteros], kakor sem ti ukazal: če je kdo brez oponosa, ene žene mož, ima verne otroke, ki niso na glasu razuzdanosti ali nepokorni. Škof [nadzornik, NW] [grško epískopos, odtod beseda »škof«] namreč mora biti brez oponosa, kakor oskrbnik Božji.« (Titu 1:5–7)
4. a) Kako vemo da poroka ni zahteva za krščanske nadzornike? b) Kakšno prednost ima samski brat, ki je starešina?
4 Po drugi strani pa tudi poroka ni svetopisemska zahteva za starešinstvo. Jezus je denimo ostal samski. (Efežanom 1:22) Pavel, izredni nadzornik znotraj krščanske občine v prvem stoletju, je bil takrat neporočen. (1. Korinčanom 7:7–9) In tudi danes je mnogo samskih kristjanov, ki služijo kot starešine. Zaradi samskega stanu imajo verjetno več časa za opravljanje svojih nadzorniških dolžnosti.
,Kdor se je oženil, je razdeljen‘
5. Katero svetopisemsko dejstvo bi morali poročeni bratje priznati?
5 Kristjan bi se moral zavedati, da s poroko prevzame nove odgovornosti, ki bodo od njega zahtevale čas in pozornost. Biblija pravi: »Kdor je neoženjen, skrbi za to, kar je Gospodovega, kako bi bil Gospodu po volji. Kdor se je pa oženil, skrbi za to, kar je na svetu, kako bi ženi ugajal[, in je razdeljen, NW].« (1. Korinčanom 7:32–34) Kako razdeljen?
6., 7. a) Kako je lahko poročeni mož med drugim »razdeljen«? b) Kakšen nasvet je dal Pavel poročenim kristjanom? c) Kako bi lahko to vplivalo na moževo odločitev, ali naj sprejme neko delovno nalogo?
6 Kot prvo, poročeni mož se s tem odreka oblasti nad svojim lastnim telesom. Pavel se je glede tega zelo jasno izrazil: »Žena nad svojim telesom nima oblasti, temuč mož; takisto tudi nad svojim telesom nima oblasti mož, temuč žena.« (1. Korinčanom 7:4) Nekateri, ki se nameravajo poročiti, morda menijo, da to ni tako pomembno, saj spolnost v njihovem zakonu itak ne bo najpomembnejša. Ker pa je predzakonska neomadeževanost svetopisemska zahteva, kristjani v resnici še ne poznajo intimnih potreb svojega bodočega zakonskega partnerja.
7 Pavel namreč kaže, da mora celo par, ki ,misli na to, kar je duhovnega‘, upoštevati spolne potrebe drug drugega. Korintskim kristjanom je svetoval: »Mož naj ženi izpolni dolžnost, prav tako tudi žena možu. Ne odtegujta se drug drugemu, razen morda za nekaj časa, in sicer sporazumno, da se bosta posvetila molitvi. Potem pa bodita zopet skupaj, da vaju zaradi vajine zdržnosti ne bi skušal satan.« (Rimljanom 8:5; 1. Korinčanom 7:3, 5, EI) Na žalost nekateri niso upoštevali tega nasveta in so prešuštvovali. Zato bi moral poročeni kristjan, predno sprejme kako delovno nalogo, ki ga bo za dalj časa ločila od žene, stvar skrbno pretehtati. Sedaj namreč nima več iste svobode gibanja, kot jo je imel, ko je bil samski.
8., 9. a) Kaj je Pavel mislil s tem, ko je rekel, da poročeni kristjani »skrbi[jo] za to, kar je na svetu«? b) Kaj bi si poročeni kristjani morali prizadevati delati?
8 V kakšnem smislu lahko potem rečemo, da poročeni kristjani, tudi starešine, »skrbi[jo] za to, kar je na svetu [kósmos]«? (1. Korinčanom 7:33) Precej očitno je, da Pavel tu ni govoril o slabih stvareh tega sveta, ki se jih moramo vsi pravi kristjani ogibati. (2. Petrov 1:4; 2:18–20; 1. Janezov 2:15–17) Božja Beseda nam naroča, naj ,[zavrnemo, NW] brezbožnosti in posvetna [kosmikós] poželenja ter živimo zmerno in pravično in pobožno v sedanjem svetu‘. (Titu 2:12)
9 Poročeni kristjan oziroma kristjanka torej »skrbi za to, kar je na svetu,« v tem smislu, da se zakonito zanima za zemeljske stvari, ki spadajo k normalnemu zakonskemu življenju. Te pa so stanovanje, hrana, obleka, rekreacija, da ne govorimo o brezštevilnih drugih skrbeh, če imata zakonca otroke. Pa tudi če par nima otrok in si oba, tako mož kot žena želita, da bi njun zakon uspel, si morata prizadevati, da bosta ,ugajala‘ svojemu zakoncu. Še posebej je to pomembno za krščanske starešine, ko ti uravnovešajo svoje odgovornosti.
Dobri možje pa tudi dobri starešine
10. Kaj bi morali bratje in ljudje od zunaj videti, da bi kristjan ustrezal pogojem za starešina?
10 Zakonska zveza resda ni zahteva za starešinstvo, toda če je kristjan poročen, bi moral, še preden se ga predlaga za starešina, nedvomno dokazati, da si prizadeva biti dober in ljubeč mož ter da pravilno izvaja glavarstvo. (Efežanom 5:23–25, 28–31) Pavel je pisal: »Če se kdo poteguje za nadzorniško službo, si želi dobrega dela. Zato bi moral biti nadzornik brez graje, mož ene žene.« (1. Timoteju 3:1, 2, NW) Očitno bi moralo biti, da starešina dela, kar lahko, da bi bil dober mož, pa naj je žena sokristjanka ali ne. V resnici bi morali tudi ljudje zunaj občine opaziti, da dobro skrbi za ženo in druge odgovornosti. Pavel je namreč dodal: »Treba pa tudi, da ima dobro pričevanje od teh, ki so zunaj, da ne pade v očitanje in past hudičevo.« (1. Timoteju 3:7)
11. Na kaj namiguje besedna zveza »mož ene žene« in kako naj bi zato starešine varnostno ukrepali?
11 Besedna zveza »mož ene žene« seveda izloča poligamijo, namiguje pa tudi na zakonsko zvestobo. (Hebrejcem 13:4) Še zlasti starešine bi morali biti posebej previdni, kadar pomagajo sestram v občini. Ogibati bi se morali okoliščin, da bi bili sami s kako sestro, ki potrebuje nasvet in tolažbo. Dobro bi bilo, da jih spremlja kak drug starešina, strežni služabnik ali celo žena, če gre zgolj za spodbuden obisk. (1. Timoteju 5:1, 2)
12. Kateremu opisu bi si morale žene starešin in strežnih služabnikov prizadevati ustrezati?
12 Apostol Pavel pa je ob tem, ko je navajal zahteve za starešine in strežne služabnike, na kratko svetoval tudi ženam tistih mož, ki pridejo v poštev za te prednosti. Pisal je: »Žene istotako, da so resnobne, ne obrekljive, trezne [zmerne v navadah, NW], zveste v vsem.« (1. Timoteju 3:11) Krščanski mož lahko ženi v mnogočem pomaga, da bo ustrezala temu opisu.
Svetopisemske dolžnosti do žene
13., 14. Zakaj bi moral starešina, čeprav njegova žena morda ni Sopriča, ostati z njo in biti dober mož?
13 Seveda je Pavel to svetoval ženam starešin oziroma strežnih služabnikov s predpostavko, da so posvečene kristjanke. Navadno je tako, saj je kristjanom naročeno, naj se poročijo »samo v Gospodu«. (1. Korinčanom 7:39) Kaj pa, če je bil brat že ob posvetitvi svojega življenja Jehovu poročen z nevernico oziroma kaj če žena odpade od resnice, pa on za to ni kriv?
14 To samo po sebi še ni razlog, da ne bi mogel biti starešina. Vendar pa to tudi ne more biti opravičilo, če bi se ločil od svoje žene samo zato, ker ni istega verskega prepričanja. Pavel je svetoval: »Si li privezan na ženo, ne išči razveze.« (1. Korinčanom 7:27) Rekel pa je še: »Če ima kateri brat ženo nevernico in ona privoljuje prebivati ž njim, naj se ne loči ž njo. Če se pa hoče nevernik ločiti, naj se loči. Ni suženjski vezan brat ali sestra v takih slučajih; na mir pa nas je poklical Bog. Ker kaj veš, žena, če moža zveličaš? ali kaj veš, mož, če ženo zveličaš?« (1. Korinčanom 7:12, 15, 16) Tudi če žena ni Priča, bi moral biti starešina dober mož.
15. Kaj svetuje apostol Peter krščanskim možem in kakšne so lahko posledice, če se izkaže, da je starešina brezbrižen mož?
15 Krščanski starešina bi se moral zavedati, da njegova žena, pa naj je sovernica ali ne, potrebuje ljubečo pozornost. Apostol Peter je pisal: »Možje takisto, živite z ženami svojimi po spoznanju, kakor s slabšo posodo, in jim dajajte čast, ker so tudi sodednice milosti življenja, da nimajo zaprek molitve vaše.« (1. Petrov 3:7) Mož, ki namenoma zanemarja potrebe svoje žene, spravlja v nevarnost svoj odnos z Jehovom. Lahko se zgodi, da se bo Jehova zaradi tega ogrnil »z oblakom [. . .], da ne predere molitev«. (Žalostinke 3:44) Zaradi tega lahko kot krščanski nadzornik izgubi svoje prednosti.
16. Katero ključno misel je poudaril Pavel in kako bi morali starešine gledati nanjo?
16 Kot smo že omenili je bistvo Pavlovega dokazovanja to, da se moški s poroko odreče delu svobode, ki jo je imel kot samski in ki mu je dovoljevala, da je ,stanovitno služil Gospodu brez premotitve‘. (1. Korinčanom 7:35, NW) Iz poročil se vidi, da nekateri poročeni starešine pri razpravljanju o Pavlovih navdihnjenih besedah niso vedno uravnovešeni. V želji, da bi dosegli to, kar naj bi po njihovem dobri starešine delali, morda prezrejo nekatere od svojih zakonskih dolžnosti. Nekaterim bo morda težko zavrniti kakšno občinsko prednost, pa čeprav bi s tem svoji ženi nedvomno duhovno škodovali. Prednosti, ki jih prinaša zakonska zveza, so jim sicer všeč, toda ali so pripravljeni spolniti tudi odgovornosti, ki jih ta prinaša s seboj?
17. Kaj se dogaja nekaterim ženam in kako bi se dalo temu ogniti?
17 Gorečnost je pri starešinu prav gotovo hvalevredna. Toda ali je kristjan uravnovešen, če zaradi občinskih dolžnosti zanemarja svetopisemske odgovornosti do svoje žene? Uravnovešen starešina ne bo želel podpirati samo članov občine, temveč bo skrbel tudi za duhovnost svoje žene. Žene nekaterih starešin so duhovno oslabele in doživele duhovni »brodolom«. (1. Timoteju 1:19, EI) Resda so žene odgovorne za to, da si prizadevajo za lastno rešitev, toda v nekaterih primerih bi se bilo duhovnemu problemu mogoče ogniti, če bi starešina ,hranil in gojil‘ svojo ženo »kakor tudi Kristus cerkev«. (Efežanom 5:28, 29) Starešine morajo vsekakor ,paziti nase in na vso čredo‘. (Dejanja 20:28) In če so poročeni, vanjo spada tudi njihova žena.
»Telesne nadloge«
18. Katere vidike »nadloge« med drugim okušajo poročeni kristjani in kako lahko to vpliva na starešinove dejavnosti?
18 Apostol je še napisal: »Devica, če se omoži, se ne pregreši; toda telesne nadloge bodo imeli taki; jaz bi vam pa rad prizanesel.« (1. Korinčanom 7:28) Pavel je želel vsem, ki so se bili zmožni ravnati po njegovem zgledu samskosti, prizanesti s skrbmi, ki se neogibno pojavijo s poroko. Tudi pari brez otrok imajo določene skrbi; morda so to zdravstveni problemi ali finančne težave kot tudi svetopisemske odgovornosti do zakončevih ostarelih staršev. (1. Timoteju 5:4, 8) Starešina mora zgledno sprejeti te odgovornosti, kar bo morda včasih vplivalo na njegove dejavnosti krščanskega nadzornika. Na srečo pa večina starešin nalogo odlično opravlja: izpolnjevati jim uspe tako družinske kot občinske odgovornosti.
19. Kaj je mislil Pavel, ko je rekel: »Odslej [bodo] tudi tisti, ki imajo žene, kakor bi jih ne imeli«?
19 Pavel je dodal: »Čas je prikrajšan, da bodo odslej tudi tisti, ki imajo žene, kakor bi jih ne imeli.« (1. Korinčanom 7:29) Seveda je glede na to, kar je v tem poglavju že napisal Korinčanom, jasno, da s tem ni mislil, da bi morali poročeni kristjani v nekem pogledu zanemarjati svojo ženo. (1. Korinčanom 7:2, 3, 33) Kaj je s tem mislil, pa je pokazal, ko je napisal: »[Tisti,] kateri uživajo ta svet, [bodo] kakor bi ga ne uživali; kajti prehaja obraz tega sveta.« (1. Korinčanom 7:31) »Svet« pa sedaj »gine« veliko bolj kot v Pavlovih dneh ali v dneh apostola Janeza. (1. Janezov 2:15–17) Zato poročeni kristjani, ki se zavedajo, da morajo tudi kaj žrtvovati, če želijo slediti Kristusu, ne morejo biti prevzeti izključno z radostmi in prednostmi zakonske zveze. (1. Korinčanom 7:5)
Samopožrtvovalne žene
20., 21. a) Kako so se pripravljene žrtvovati mnoge kristjanke? b) Kaj lahko žena zakonito pričakuje od moža, tudi če je mož starešina?
20 Tako kot se mnogi starešine žrtvujejo za dobro drugih, si tudi mnoge žene starešin prizadevajo uravnovesiti zakonske odgovornosti z življenjsko pomembnim delom v prid Kraljestva. Na tisoče kristjank z veseljem prispeva k temu, da je njihov mož zmožen izvrševati nadzorniške dolžnosti. Jehova jih ima zaradi tega rad in blagoslavlja njihovega odličnega duha. (Filemonu 25) Kljub temu pa Pavlov uravnovešeni nasvet kaže, da lahko nadzornikova žena od svojega moža zakonito pričakuje, da ji posveti razumno mero časa in pozornosti. Po Svetem pismu so namreč poročeni starešine dolžni nakloniti svoji ženi dovolj časa, kakor tudi uravnovesiti svoje odgovornosti, ki jih imajo kot možje in nadzorniki.
21 Kaj pa, če je krščanski starešina poleg tega, da je mož, tudi oče? S tem se njegove odgovornosti še povečajo, pred njim pa se odpre dodatno področje nadzorstva, kot bomo to videli v naslednjem članku.
Obnovimo!
◻ Katera svetopisemska dejstva kažejo, da je krščanski nadzornik lahko poročen mož?
◻ Česa bi se moral samski starešina zavedati, če se namerava poročiti?
◻ Kako poročeni kristjan »skrbi za to, kar je na svetu«?
◻ Kako mnoge žene nadzornikov kažejo odličnega duha samopožrtvovalnosti?
[Slika na strani 17]
2Starešina je resda zaposlen s teokratičnimi dejavnostmi, a bi kljub temu moral biti do žene ljubeče pozoren